<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=15618"><dc:title>Umetno opraševanje in viabilnost peloda črnega teloha (Helleborus niger L.)</dc:title><dc:creator>GOLEC,	ŠTEFKA	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Šušek,	Andrej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>opraševanje</dc:subject><dc:subject>semenitev</dc:subject><dc:subject>vznik</dc:subject><dc:subject>viabilnost peloda</dc:subject><dc:subject>črni teloh</dc:subject><dc:subject>Helleborus niger</dc:subject><dc:description>Raziskava je bila narejena na črnem telohu (Helleborus niger L.) v letih 2006 in 2007. V naravni populaciji v kraju Doblatina smo proučevali možnost samooprašitve teloha in kaljivost semen samooprašenih rastlin. Analizirali smo semenitev samooprašenih in hibridiziranih rastlin. Z metodo barvanja z acetokarminom smo proučevali vitalnosti peloda glede na dolžino skladiščenja pri temperaturi -9 oC. Za analizo samooprašnosti smo v naravni populaciji izolirali 41 matičnih rastlin. Rastline, ki smo jih ročno samoopraševali, so semenile. Povprečna kaljivost je bila 9,17 %. Največje število semen je bilo 105, najmanjše pa 2 semeni na posamezno obravnavano rastlino. Pri primerjavi semenitve rastlin je bilo ugotovljeno, da hibridizirane rastline tvorijo povprečno težja semena kot samooprašene rastline. Z analizo je bilo ugotovljeno, da obstajajo statistično značilne razlike v viabilnosti peloda, ki smo ga različno dolgo skladiščili.</dc:description><dc:date>2010</dc:date><dc:date>2010-09-14 19:15:55</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>15618</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
