<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=15637"><dc:title>PRIMERJAVA KVALITETE DELOVNEGA ŽIVLJENJA KMETOV IN DELAVCEV</dc:title><dc:creator>Tušek,	Magdalena	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ovsenik,	Marija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>kvaliteta delovnega življenja</dc:subject><dc:subject>kmetje</dc:subject><dc:subject>delavci iz podjetij</dc:subject><dc:description>Magistrska naloga obravnava primerjavo kvalitete delovnega življenja dveh vzorcev — kmetov in delavcev podjetij v Selški dolini. Kljub recesiji, ki je bistveno zaznamovala življenje delavcev zlasti v gospodarstvu, zaposleni v treh proizvodnih podjetjih v Železnikih kvaliteto svojega delovnega življenja ocenjujejo kot zadovoljivo.

Raziskava kaže, da kmetje v primerjavi z delavci podjetij manj pogosto razmišljajo, da bi delo opustili, dodatni prihodek si zagotovijo z dopolnilnimi dejavnostmi, boljši je njihov zdravstveni status in redkeje trpijo za posledicami delovnega stresa. Delavci iz podjetij bistveno manj pogosto kot kmetje opravljajo delo zgolj iz eksistenčne nuje in pogosteje jim delo predstavlja zadovoljstvo in veselje. Rezultati raziskave potrjujejo, da jim delo zagotavlja večji občutek socialne varnosti, da razpolagajo z več prostega časa, pogosteje počitnikujejo ter uspešnejše usklajujejo delovno in družinsko življenje. V okviru vzorca anketiranih iz Selške doline sicer ne moremo podati ugotovitev, katera skupina — kmetje ali delavci iz podjetij — ima kvalitetnejše delovno življenje. Ugotovili pa smo, da ima ena in druga skupina dovolj vzdržno delovno življenje, da ga ocenjujejo kot zadovoljivo.</dc:description><dc:date>2010</dc:date><dc:date>2010-09-15 14:09:51</dc:date><dc:type>Magistrsko delo</dc:type><dc:identifier>15637</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
