<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=15644"><dc:title>ANALIZA UPORABNOSTI 0,0 RESIDUE PRIDELOVALNEGA PRISTOPA PRI PRIDELAVI JABOLK SORTE JONAGOLD</dc:title><dc:creator>Kristan,	Boštjan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Lešnik,	Mario	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>jablana</dc:subject><dc:subject>ostanki pesticidov</dc:subject><dc:subject>varstvo rastlin</dc:subject><dc:subject>bolezni</dc:subject><dc:subject>škodljivci</dc:subject><dc:description>Cilj študije je bil ugotoviti, ali je v Sloveniji z omejeno porabo fitofarmacevtskih sredstev (FFS) v drugem delu rastne dobe možno pridelati jabolka brez ostankov FFS. Izvedli smo praktični poskus v sadovnjaku (poskusni nasad FKBV), kjer smo imeli dve vrsti pridelave: standardno integrirano pridelavo (IPS), kjer smo izvajali ukrepe varstva rastlin po pravilih obstoječe integrirane pridelave in modificirano integrirano pridelavo (MIPS-0,0 RL), kjer smo izvajali spremenjeno varstvo jablan, in sicer na način, da so bila škropljenja do začetka julija enaka kot pri IP, potem pa smo v MIPS-0,0 RL uporabljali samo pripravke za biotično varstvo. S tem smo želeli zmanjšati koncentracije ostankov FFS v jabolkih ob spravilu pridelka. Med letom smo večkrat analizirali pojav bolezni in škodljivcev. Nato smo ob obiranju določili pridelek, kakovostne razrede jabolk in naredili analizo izgub pridelka. Prav tako smo ob obiranju odvzeli vzorce plodov za analizo ostankov FFS. Rezultati našega poskusa so pokazali, da bi lahko bil MIPS-0,0 RL sistem povsem uporaben.</dc:description><dc:date>2010</dc:date><dc:date>2010-09-15 16:56:07</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>15644</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
