PRIKRITI KURIKULUM V VRTCIHMovrin, Sabina (Avtor) Lepičnik-Vodopivec, Jurka (Mentor) ČAGRAN, BRANKA (Komentor) prikriti kurikulumKurikulum za vrtcevzgojiteljicepomočnice vzgojiteljicvrtecLeta 1999 je bil v Republiki Sloveniji sprejet Kurikulum za vrtce, ki je vpeljal reformo ter prenovo vzgojno-izobraževalnega sistema. Vendar pa poleg uradnega kurikuluma obstaja še t.i. prikriti kurikulum, ki veliko bolj vpliva na vzgojo otrok. K prikritemu kurikulumu sodi vse, kar je v vrtcu samoumevnega in v zvezi s čimer otroci pogosto nimajo izbire: dnevni red in urejenost vrtca, potek hranjenja in spanja, način organiziranja in izbor dejavnosti in še kaj. V diplomski nalogi smo želeli ugotoviti, katere lastnosti naj bi otroci po mnenju vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic pridobili doma in katere v vrtcu, kakšno je stališče vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic do različnih trditev v zvezi s hranjenjem, pitjem, spanjem, higieno otrok, ureditvijo prostora in dnevno rutino. Poleg tega smo želeli ugotoviti, kakšen je njihov vpliv in kakšen je vpliv otrok na odločitve v vrtcu. Pri omenjenih sklopih smo preverjali obstoj razlik glede na delovno dobo vzgojiteljic/pomočnic vzgojiteljic, zadovoljstvo vzgojiteljic/pomočnic vzgojiteljic z izbiro svojega poklica in glede na samooceno seznanjenosti s Kurikulumom za vrtce. Podatke smo zbrali z deskriptivno in kavzalno neeksperimentalno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja. Ugotovili smo, da vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljic večinoma menijo, da bi naj otroci v domačem okolju pridobili lastnosti kot so samostojnost, lepo vedenje ter strpnost in spoštovanje do drugih. Med pomembne lastnosti, ki bi jih naj otok pridobil v vrtcu pa uvrščajo sposobnost reševanja sporov z vrstniki, gibalne spretnosti, zaupanje vase, samostojnosti pri izbiri in odločanju ter kreativnost. Po mnenju vzgojiteljic/ pomočnic vzgojiteljic je pomembno, da ima vzgojiteljica razvite čustvene komponente, kot so prijaznost, ljubezen do otrok, strpnost (do razlik, odstopanj) in spoštovanje otok. Po lastni oceni vzgojiteljice/pomočnice vzgojiteljic v največji meri odločajo o organizaciji in vsebini prireditev in praznovanj — torej le o neposrednem vzgojnem delu oziroma izvajanju kurikuluma. Ugotovili smo, da imajo izjemno malo vpliva na vse ključne razvojne odločitve v vrtcu. Prav tako smo ugotovili, da je stopnja participacije pri otrocih še nižja kot pri vzgojiteljicah. Vzgojiteljice/pomočnice vzgojiteljic ocenjujejo, da otroci zelo redko sodelujejo pri odločitvah, ki zadevajo njihovo življenje v vrtcu. Menimo pa, da bi glede odločitev v vrtcu morali v večji meri vključiti tako mnenje vzgojiteljice kakor tudi želje otrok, saj so oni tisti, ki velik del svojega vsakdana preživljajo v vrtcu. [S. Movrin]20102010-09-15 18:06:28Diplomsko delo15645sl