<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=15713"><dc:title>REGIONALNI RAZVOJ SLOVENIJE</dc:title><dc:creator>Gajšek,	Silvija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Boršič,	Darja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Regionalni razvoj</dc:subject><dc:subject>regionalna politika</dc:subject><dc:subject>Pomurska regija</dc:subject><dc:subject>Slovenija</dc:subject><dc:subject>Evropska unija.</dc:subject><dc:description>Regionalizacija Slovenije postane z vstopom v Evropsko unijo pomembna in hkrati nujna točka regionalne politike. Nekatere regije posedujejo boljše razvojne potenciale od drugih. Posledica tega je, da razvojno šibkejše regije začnejo stagnirati v razvoju, kar povzroča zaostajanje v razvoju za razvitejšimi regijami. Regionalna politika v Sloveniji je izrednega pomena, saj je usmerjena k spodbujanju skladnejšega in enakomernejšega razvoja, k zmanjševanju razlik med posameznimi regijami ter krepitvi socialne in ekonomske kohezije. V delu diplomskega seminarja smo primerjali razvitost regij Slovenije. Pri tem smo uporabili različne kazalce razvitosti, kazalce demografskega razvoja, kazalce gospodarskega razvoja in kazalce trga dela in človeških virov. Ugotovili smo, da izmed vseh slovenskih regij najbolj izstopa Osrednjeslovenska regija. To se kaže skozi številne kazalnike, kot na primer presežek delovnih mest nad delovno aktivnim prebivalstvom, bruto plače na zaposlenega, BDP na prebivalca, največji delež prebivalstva z visoko izobrazbo in drugo. Tudi stopnja brezposelnosti je v Osrednjeslovenski regiji nizka, vendar po tem kazalniku najbolj izstopa Goriška regija, ki že vrsto let beleži najnižjo stopnjo brezposelnosti. Med bolj razvite slovenske regije lahko uvrstimo še Obalno—kraško, Gorenjsko, Savinjsko in Goriško regijo. Najmanj razvita regija v Sloveniji je Pomurje, saj praktično zaostaja po vseh kriterijih analize. Velik problem regije predstavlja tudi odliv kadrov, kar je tesno povezano s pomanjkanjem delovnih mest. Iz tega izhaja tudi dejstvo, da je ekonomska moč gospodarstva Pomurske regije bistveno pod slovenskim povprečjem. Pomurska regija je v celoti potrebna precejšnjih sprememb, ki bi lahko prekinile sedanji začarani krog šibke gospodarske moči, pomanjkanja izobraženih kadrov in podjetniške iniciativnosti, brezposelnosti in drugih razvojnih problemov.</dc:description><dc:publisher>[S. Gajšek]</dc:publisher><dc:date>2010</dc:date><dc:date>2010-09-17 09:49:08</dc:date><dc:type>Delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>15713</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
