<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=15936"><dc:title>UMETNIŠKA STVARITEV V MODERNI UMETNOSTI IN NJENO MESTO V AVTORSKEM PRAVU</dc:title><dc:creator>Bobek,	Tjaša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Repas,	Martina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>avtorsko pravo</dc:subject><dc:subject>individualna intelektualna stvaritev</dc:subject><dc:subject>moderna umetnost</dc:subject><dc:subject>ideja</dc:subject><dc:subject>individualnost</dc:subject><dc:subject>izraženost</dc:subject><dc:subject>ready-mades</dc:subject><dc:description>Diplomska naloga obravnava probleme, ki se pojavljajo v zvezi z varstvom del moderne umetnosti na področju avtorskega prava in skuša najti rešitve, ki bi trenutno situacijo izboljšale. Tematika je omejena predvsem na ureditev v Republiki Sloveniji, kjer avtorsko pravo ureja Zakon o avtorski in sorodnih pravicah.
Dela moderne umetnosti so s strani umetniške stroke sicer priznana kot umetniška dela, vendar pa je njihova zaščita v avtorskem pravu velikokrat negotova. Ker ne izpolnjujejo vedno vseh predpostavk, ki jih avtorsko pravo določa za opredelitev nekega umetniškega dela kot avtorskega dela, se ne morejo vedno opredeliti kot individualne intelektualne stvaritve, avtorsko pravo pa jim zato ne more nuditi ustreznega varstva.
Problem definicije avtorskega dela, ki je za avtorsko pravo osrednji problem, se povezuje s težavno definicijo umetniškega dela. S tem, ko je v 20. stoletju prišlo do dematerializacije umetnosti in razvoja t. i. konceptualne umetnosti, je postala središče umetniškega dela ideja. Prav zaradi tega je prišlo do razkola med avtorskim pravom in umetnostjo, saj so ideje tiste, ki avtorskopravno niso varovane, v moderni umetnosti pa so ravno te v veliki večini primerov tiste, ki predstavljajo integralni del umetniške stvaritve in so pomembnejše od same končne oblike umetniškega dela. Diplomsko delo izpostavlja kot problematično tudi uporabo že obstoječih vsakodnevnih predmetov v umetniških delih (t. i. ready-mades), s čimer umetniškemu delu primanjkuje avtorskopravni element stvaritve, težko pa je poiskati tudi osebnostni, individualni pečat, ki bi ga naj umetnik pustil v svojem delu.
Avtorica ugotavlja, da se lahko dela moderne umetnosti 20. stoletja, gledano tako z umetniškega vidika kot tudi z vidika avtorskega prava, opredelijo kot umetniške stvaritve. Ker je avtorsko pravo fleksibilno, dinamično in odprto, tako da lahko v domet svojega varstva sprejme nove kategorije stvaritev in se prilagodi novim umetniškim tehnikam, je kot rešitev vsekakor možna razširitev same razlage zakonskih predpostavk za ocenjevanje umetniških del kot avtorskih del, če že ne dodajanje novih. Na podlagi takšne široke razlage se hitro pokaže, da gre pri delih moderne umetnosti brez dvoma za individualne intelektualne stvaritve in da je neizpolnjevanje avtorskopravnih predpostavk zgolj navidezno.</dc:description><dc:publisher>[T. Bobek]</dc:publisher><dc:date>2010</dc:date><dc:date>2010-09-25 19:18:50</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>15936</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
