<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=15964"><dc:title>PLAČILNA NEDISCIPLINA V ČASU GLOBALNE GOSPODARSKE KRIZE</dc:title><dc:creator>Mauer,	Jože	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Jagrič,	Timotej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>PLAČILNA NEDISCIPLINA
LIKVIDNOST
SOLVENTNOST
KAPITALSKA USTREZNOST</dc:subject><dc:description>Pri poslovanju podjetij prihaja do zamud v plačilih. Razlog za to je lahko nelikvidnost, nesolventnost ali namerno zamujanje. To pripelje do plačilne nediscipline, pojava, ki je prisoten že dolgo časa, vendar je v zadnjem času postal zelo velik problem. Z njim se spopada celotna Evropa. Lahko bi jo primerjali z boleznijo, ki se prenaša s podjetja na podjetje in ima vpliv tudi na državo. Ena hujših težav, ki jo lahko povzroča, je brezposelnost. Različni načini zavarovanja terjatev omogočajo delno zaščito pred plačilno nedisciplino. Lahko rečemo, da jo omilijo in ne preprečijo. Pomembno bi bilo posredovanje države, da plačilno nedisciplino prepreči pred nastankom, saj so instrumenti za zavarovanje terjatev previsok strošek za mala podjetja. Zaenkrat je najučinkovitejši način previdnost pri sklepanju poslov in redno spremljanje terjatev.

Analiza prikazuje gibanje plačilne nediscipline od leta 2003 do 2010 v Sloveniji. Pomembne prelomnice, ki so vplivale nanjo, so vstop Slovenije v Evropsko unijo in globalna gospodarska kriza. Število neplačnikov ni dovolj učinkovit pokazatelj, temveč je potrebno upoštevati še celotno število udeležencev.</dc:description><dc:publisher>[J. Mauer]</dc:publisher><dc:date>2010</dc:date><dc:date>2010-09-27 11:17:04</dc:date><dc:type>Delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>15964</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
