MERJENJE KSILEMSKEGA TOKA PRI NAVADNI SMREKI OB NAPADU PODLUBNIKOVGorenšek, Janez (Avtor) Urbanek Krajnc, Andreja (Mentor) Lakota, Miran (Komentor) Navadna smrekaPicea abiesnapad podlubnikovksilemski toksenzor toplotnega odvodaV zadnjem desetletju so visoke temperature in z njimi povezane suše, orkanski vetrovi ter snegolom znatno vplivali na izjemno povečanje populacij podlubnikov. Navadna smreka (Picea abies L. Karst.) je zaradi neprilagojenosti nižinskim rastiščem, podlubnikom še posebej izpostavljena. To se kaže v dejstvu, da v Sloveniji sanitarna sečnja smreke zaradi podlubnikov predstavlja do 50% celotne sečnje. Obstoječi načini zatiranja so precej radikalni in odpirajo vprašanja o rentabilnosti, ekološki vzdržnosti ter učinkovitosti ukrepov. Namen diplomskega dela je bil dimenzionirati in sestaviti avtonomno merilno postajo ekofizioloških parametrov. Od konca meseca maja do konca avgusta smo v terenskem poskusu znotraj napadenega smrekovega sestoja na posestvu Univerzitetnega kmetijskega centra (GKY 547933, GKX 151650) merili naslednje parametre: potencialno evapotranspiracijo, relativno vlažnost, temperaturo zraka, zemlje, količine padavin in hitrosti ksilemskega toka v deblu smrek. Metodološko in analitično so nas zanimali spremenjeni vzorci ksilemskih tokov od začetnega napada do optimalne naselitve podlubnikov. Ena izmed smrek je bila napadena v času maksimalnega naleta prve generacije podlubnikov, ostale so bile napadene sredi julija, v času druge maksimalne aktivnosti. V juniju smo pri zdravih smrekah določili tipični diurnalni potek ksilemskega toka, z najvišjo hitrostjo v opoldanskem času in najnižjo v nočnih urah. Inicialni napad je abruptno spremenil dinamiko ksilemskega toka, diurnalni ritem se je časovno zamaknil in v meritvah smo zaznali kavitacije. Bistveno nižje hitrosti so posledica izgube regulirane transpiracije, tako pri lubadarkah gonilno silo v aksialnem transportu vode prevzame koreninski tlak.20102010-09-27 12:37:18Diplomsko delo15976sl