<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=16086"><dc:title>UPRAVLJANJE Z OBRESTNIM TVEGANJEM V BANKAH</dc:title><dc:creator>Polajžer,	Adriana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Festić,	Mejra	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Romih,	Dejan	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>obresti</dc:subject><dc:subject>obrestno tveganje</dc:subject><dc:subject>obvladovanje obrestnega tveganja</dc:subject><dc:subject>bančni predpisi</dc:subject><dc:subject>obrestno izvedeni finančni instrumenti</dc:subject><dc:description>Okolje, v katerem banke poslujejo, je nepredvidljivo in povezano z raznovrstnimi tveganji. Za bančništvo je v zadnjem času značilen hiter razvoj storitev in uvajanje novih informacijskih sistemov. Tako kot vse stvari, pa ima tudi hiter razvoj svoje prednosti in slabosti in eno izmed teh je tudi tveganje. Beseda tveganje ima negativen prizvok, vendar pa je lahko tudi pozitivno, če tveganje pravočasno identificiramo in ga obvladujemo, kar nam lahko prinese tudi konkurenčne prednosti. Prevzemanje tveganj je v bančništvu sestavni del poslovanja vsake banke, zato se tveganju v tej dejavnosti ni mogoče izogniti.

Banke pri svojem poslovanju v večini razpolagajo z denarjem svojih deponentov, kar pomeni, da upravljajo s tujim denarjem, ki ga po drugi strani posojajo dalje kreditojemalcem. Vse to predstavlja različna tveganja. Tem tveganjem bi se banka lahko izognila le v primeru, če bi prenehala s posojanjem denarja, kar pa spet ne bi bilo smiselno za poslovanje banke, saj ne bi ustvarjala dobička. Zato je naloga vsake banke, da ugotovi, katera tveganja so zanjo najpomembnejša in do katere mere želi ta tveganja obvladovati. Za obvladovanje ključnih tveganj, ki jih po navadi delimo na kreditno, obrestno, operativno in valutno, se je banka dolžna držati tudi bančnih predpisov.  

V preteklosti so banke in podjetja posvečala premalo pozornosti obrestni izpostavljenosti, ki je posledica neusklajene ročnosti in oblike terjatev in obveznosti. Banke niso imele zadostne informacijske podpore, postopkov in instrumentov, s katerimi bi zagotavljale učinkovito nadziranje, spremljanje in ukrepanje z namenom zmanjševanja obrestnega tveganja. Vendar pa so začele banke skozi leta obrestnemu tveganju namenjati vse več pozornosti.

Namen diplomske naloge je prikazati pomen obresti za banke in predstaviti možnosti za obvladovanje obrestnega tveganja v bankah. Spremembe obrestne mere lahko neugodno vplivajo na prihodke banke in tudi na njeno ekonomsko vrednost. Pred obrestnim tveganjem se banke ne morejo popolnoma zaščititi in se tudi nočejo, ker prav s sprejemanjem tveganj ustvarjajo dobiček. Za zavarovanje pred obrestnim tveganjem se uporabljajo različni finančni instrumenti, ki pa ostajajo v Sloveniji, predvsem zaradi svoje kompleksnosti, še vedno bolj na ravni akademskih debat kot pa zbir finančnih instrumentov, ki bi jih bilo mogoče izkoristiti za zaščito pred neugodnim gibanjem obrestnih mer v prihodnosti. Banke uporabljajo predvsem dogovor o terminski obrestni meri, obrestno zamenjavo in obrestno opcijo.</dc:description><dc:publisher>[A. Polajžer]</dc:publisher><dc:date>2010</dc:date><dc:date>2010-09-30 09:12:24</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>16086</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
