<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=16154"><dc:title>DOHODNINA V EU S POUDARKOM NA KLJUČNIH SEGMENTIH</dc:title><dc:creator>Teržan,	Rok	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Škof,	Bojan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Ključne besede: dohodnina</dc:subject><dc:subject>davčno pravo</dc:subject><dc:subject>osebni dohodek</dc:subject><dc:subject>članice EU</dc:subject><dc:subject>dohodninska lestvica</dc:subject><dc:description>V času, ko so države članice EU vse bolj povezane, hkrati pa se število članic še vedno povečuje, so zakonske ureditve posameznih držav veliko pomembnejše za ostale članice. Kljub mednarodnim aktom, ki veljajo za večino držav članic, so določene veje prava še vedno v rokah posamezne države. Eno izmed takšnih področij je tudi dohodnina oz. davčno pravo.

Diplomsko delo v prvem poglavju opredeljuje dohodnino na splošno. Na kratko so pojasnjene temeljne sestavine dohodnine, njen razvoj in pomembne točke, tako glede zakonske ureditve, kot tudi pomembnosti v mednarodnem elementu.

V drugem poglavju je predstavljena dohodnina za vsako državo članico EU posebej, poudarek pa je predvsem na ključnih elementih. Na kratko je predstavljena dohodnina na splošno, podana je tako pravna podlaga dohodnine, kot tudi veja oblasti, ki določa posamezne določbe glede dohodnine. Predstavljene so zakonske določbe glede zavezancev za dohodnino, ki so od države do države različno obsežno opredeljeni. V tretjem podpoglavju vsake države je natančno opredeljen predmet dohodnine, opisani pa so tudi posamezni viri dohodkov, ki spadajo v dohodnino oz. so iz nje izključeni. Za vsako državo članico so za predmetom obdavčitve podane še davčne olajšave oz. oprostitve, sledijo pa jim morebitne posebnosti v posamezni državi. V predzadnjem podpoglavju vsake države je predstavljena še dohodninska lestvica, v zadnjem podpoglavju pa so zbrani statistični podatki plačane dohodnine po letih, ali večih davkov, ki skupaj tvorijo dohodnino oz. davek na osebni dohodek.

Tretje poglavje vsebuje strnjen primerjalni pregled dohodnin v EU, kjer so med seboj primerjane določbe glede dohodnin posameznih držav, na kratko pa so pojasnjene tudi pozitivne in negativne določbe posamezne države.

V sklepu bom poskušal kar najbolj objektivno poiskati najboljšo kombinacijo določb posameznih držav in iz njih sestaviti optimalne dohodninske določbe.</dc:description><dc:publisher>[R. Teržan]</dc:publisher><dc:date>2010</dc:date><dc:date>2010-10-02 10:42:51</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>16154</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
