<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=16174"><dc:title>UPORABA EKSPERIMENTALNEGA NAČRTA PRI RAZBARVANJU ODPADNIH TEKSTILNIH VOD Z NAPREDNIM OKSIDACIJSKIM H2O2/UV POSTOPKOM </dc:title><dc:creator>Gornik,	Nina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Brodnjak Vončina,	Darinka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Majcen Le Marechal,	Alenka	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>odpadna tekstilna voda</dc:subject><dc:subject>napredni oksidacijski procesi</dc:subject><dc:subject>razbarvanje</dc:subject><dc:subject>reaktivna barvila</dc:subject><dc:subject>vodikov peroksid</dc:subject><dc:description>Voda kot ključni sestavni del okolja predstavlja življenjski prostor velikemu številu živali in rastlin. Prav tako je tudi sestavni del vsakega živega bitja, kateremu omogoča normalno delovanje. V odpadni vodi so prisotne snovi, ki lahko ogrožajo naravno ravnotežje, zato jih je potrebno iz nje odstraniti. Eden večjih onesnaževalcev vode je tekstilna industrija, saj so tekstilne odpadne vode trenutno najkompleksnejše med vsemi odpadnimi vodami, saj poleg barvil vsebujejo še različne dodatke, ki so potrebni za izvedbo določenega procesa. Da barvila ne ostanejo predolgo v okolju, jih je potrebno primerno obdelati. Za razbarvanje tekstilnih odpadnih vod se vedno pogosteje uporabljajo napredni oksidacijski postopki AOP (Advanced Oxidation Processes), ki temeljijo na radikalski oksidaciji onesnaževala, s težnjo k popolni mineralizaciji do okolju neškodljivih produktov ali do takšnih intermediatov, ki bi jih bilo nadalje možno obdelati v bioloških procesih. Vodikov peroksid (H2O2) je najpogosteje uporabljeno oksidacijsko sredstvo. Zaradi njegove stabilnosti ga je potrebno v čisti obliki ustrezno aktivirati. Glede na vrsto uporabljenega aktivatorja, poznamo več različnih oksidacijskih postopkov razbarvanja, med njimi je tudi aktivacija s pomočjo ultravijoličnih (UV) žarkov. 

Po izdelavi eksperimentalnega načrta in obdelavi odpadne tekstilne vode, onesnažene z reaktivnim barvilom C. I. Reactive Blue 268, po zgoraj omenjenem postopku, smo določili najbolj optimalno koncentracijo vodikovega peroksida (H2O2), optimalen pH medija in optimalen čas trajanja izpostavljenosti UV svetlobi.</dc:description><dc:publisher>[N. Gornik]</dc:publisher><dc:date>2010</dc:date><dc:date>2010-10-03 23:31:38</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>16174</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
