<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=16179"><dc:title>VSEBNOST KOVIN V RAZLIČNIH SORTAH JAGOD PRIDELANIH NA EKOLOŠKI IN INTEGRIRANI NAČIN</dc:title><dc:creator>Brdnik,	Janja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Slekovec,	Metka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kristl,	Janja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>jagode / kovine / način pridelave</dc:subject><dc:description>Leta 2009 smo odvzeli vzorce štirih sort jagod 'St.Pier', 'Elsanta', 'Sugar Lie' in 'Thuchampion' z namenom primerjati vsebnosti K, P, Mg, Fe, Mn, Cu in Zn v jagodah, pridelanih na ekološki in integriran način. Po ekstrakciji talnih vzorcev in po mikrovalovnem razklopu jagod, smo koncentracije kovin določili s spektroskopskimi tehnikami. Jagode, pridelane na integriran način, so pri vseh sortah vsebovale več K, P in Mg. Vrednosti Cu so bile višje pri ekološko pridelanih jagodah sorte 'Thuchampion'. Mn in Fe pa sta bila povečana v vseh sortah jagod, pridelanih na integriran način. Vzorci zemlje iz integrirane pridelave imajo višjo vsebnost Zn, K in P, kar je verjetno posledica gnojenja z NPK gnojili, vzorci zemlje iz ekološke pridelave pa so imeli višje vrednosti Cu, Mn, Mg in Fe. Rezultati so pokazali statistično pomembne razlike med sortami glede na način pridelave, glede na sorto pa so bile statistično pomembne razlike v vsebnosti vseh kovin z izjemo Zn.</dc:description><dc:date>2010</dc:date><dc:date>2010-10-04 10:39:00</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>16179</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>