<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=16396"><dc:title>POČITNIŠKA HIŠA IZ SLAME</dc:title><dc:creator>Rebernak,	Samanta	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Hanžič,	Lucija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Pogačar,	Kaja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Mautinger,	Alan	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>trajnostna arhitektura</dc:subject><dc:subject>gradnja s slamo</dc:subject><dc:subject>maketa počitniške hiše</dc:subject><dc:description>Lokalno dosegljivi materiali so zaznamovali gradbeniško dejavnost v času pred globalizacijo in tudi danes se uporabljajo v vsakdanji gradbeni praksi na manj razvitih območjih. Večina svetovne populacije nima možnosti graditi z visokotehnološkimi materiali, ki so v široki potrošnji v razvitem delu sveta. Večanje zavesti o pomembnosti trajnostnega razvoja vodi do zanimanja za gradnjo z naravnimi materiali tudi v razvitem delu sveta. Današnji tehnološki dosežki v kombinaciji s tradicionalnimi materiali omogočajo kvalitetno sonaravno bivanje, a je za to potreben primerno izobražen kader.
V diplomskem delu sem se posvetila slami kot gradbenemu materialu. Slama je stranski proizvod pridelave hrane in je letno obnovljiv naravni vir. Gradnja s slamo ima dolgo tradicijo, saj se je, zvezana v snope, uporabljala za izolacijo in kritje strehe, pomešana z zemljo pa se je uporabljala za gradnjo objektov. Tehnika, kjer se slama oblikovana v bale uporablja v konstrukcijske namene, je sorazmerno mlada. V poznem 19. stoletju so bili prebivalci ameriškega mesta Nebraska, zaradi pomanjkanja gradbenega materiala, primorani poiskati druge metode gradnje. Omislili so si gradnjo s slamnatimi balami, ki je v uporabi še danes.
V okviru praktičnega dela diplomske naloge sem zasnovala enonadstropno počitniško hišo iz slame, pokrito z enokapno streho in izdelala maketo objekta, v merilu 1:5. Uporabila sem lesen nosilni sistem, pred katerega so postavljene bale. Tloris objekta sestoji iz dnevnega prostora s kuhinjskim delom, spalnice in kopalnice. Dnevni prostor dopolnjuje pokrita terasa, dostopna tudi iz spalnice. V prvi fazi izdelave makete sem zasnovala orodje, s katerim sem izdelala bale v merilu 1:5.</dc:description><dc:publisher>[S. Rebernak]</dc:publisher><dc:date>2010</dc:date><dc:date>2010-10-13 19:09:24</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>16396</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
