<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=16403"><dc:title>PERCEPCIJA INDIJE V SLOVENSKEM TISKU MED LETI 1918 IN 1945</dc:title><dc:creator>Čuš,	Monika	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>RAHTEN,	ANDREJ	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Mahatma Gandhi</dc:subject><dc:subject>narodno gibanje za neodvisnost Indije</dc:subject><dc:subject>Indijski narodni kongres</dc:subject><dc:subject>pasivni odpor</dc:subject><dc:subject>britanski imperij</dc:subject><dc:subject>kastni sistem</dc:subject><dc:subject>lakota</dc:subject><dc:description>Po poročanju katoliškega narodnega Slovenca in liberalnega Slovenskega naroda je bilo dogajanje v Indiji, v obdobju med letoma 1918 in 1945, zaznamovano z mnogimi tako političnimi kot družbenimi prelomnicami, kar dokazuje tudi proučena in uporabljena literatura. Najpomembnejša osebnost, ki je zaznamovala indijsko zgodovino in si prizadevala za osvoboditev Indije izpod Britanskega imperija, je bil Mahatma Gandhi. S svojo teorijo nenasilja in pasivnega odpora je presenetil Veliko Britanijo in ves svet. Njegove metode so temeljile na samožrtvovanju samih Indijcev, katere je učil, da proti sovražniku ne smejo nastopati z orožjem, ampak se lahko uprejo na nenasilne načine. Ideje nacionalističnega gibanja, ki ga je vodil, so uresničevali preko Indijskega narodnega kongresa.

Indijo so v tem obdobju pretresali tudi nenehni spori med pripadniki hindujske in muslimanske vere. Razprtije so se pojavljale še znotraj družbe med Indijci samimi, saj je kastni sistem prepovedoval stike med njimi. Poseben vpliv na tamkaj živeče prebivalstvo so imeli evropski misijonarji, ki so dosegali velike uspehe pri spreobračanju ljudi v katoliško vero.

Gospodarsko je bila Indija bogata s številnimi rudami. Njena pestrost se je kazala tudi v številnih običajih ljudi, ki so izvirali iz daljne preteklosti. Nekatere navade so na družbo vplivale tudi v negativnem smislu, saj je čas narekoval prilagajanje novemu načinu življenja in dela, kar je bilo med Indijci velikokrat prezrto.

Med časnikoma v poročanju o novicah ni bilo velikih razlik, le, da je Slovenec poročal še o misijonarstvu, ki se je v 20. stoletju v Indiji vse bolj širilo.</dc:description><dc:publisher>[M. Čuš]</dc:publisher><dc:date>2010</dc:date><dc:date>2010-10-14 12:41:23</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>16403</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
