<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=16405"><dc:title>Zdravstvena nega mladostnika in motnje hranjenja</dc:title><dc:creator>Fetić,	Mirzeta	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pajnkihar,	Majda	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>motnje hranjenja</dc:subject><dc:subject>anoreksija</dc:subject><dc:subject>bulimija</dc:subject><dc:subject>kompulzivno prenajedanje</dc:subject><dc:subject>posledice motenj hranjenja</dc:subject><dc:subject>zdravljenje.</dc:subject><dc:description>Teoretično izhodišče: Motnje hranjenja so duševne motnje, ki se kažejo kot globoke duševne in čustvene stiske ter nesprejemanje samega sebe. Obolele osebe se izognejo bolečim čustvom in problemom s preusmerjanjem vse svoje energije na hrano in hranjenje. V zadnjih desetletjih so omenjene motnje v porastu, še vedno pa so pogosto prepoznane pozno, ko so že prišle v kronično fazo, kar zdravljenje zelo otežuje.
Namen: V diplomskem delu smo predstavili osnovne vrste motenj hranjenja, njihov razvoj in posledice, diagnosticiranje, razširjenost v svetu in Sloveniji, njihovo preprečevanje ter zdravljenje. Predstavili smo tudi vlogo medicinske sestre pri mladostniku z motnjami hranjenja in izpostavili najpomembnejše negovalne diagnoze za določeno vrsto motenj.
Metodologija raziskovanja: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, koliko so mladostniki v osnovni šoli seznanjeni z današnjim problemom motenj hranjenja. Poleg tega smo želeli ugotoviti dejavnike tveganja za nastanek motenj hranjenja. Za zbiranje podatkov smo kot instrument raziskovanja uporabili anketo, ki je obsegala 26 vprašanj, od tega 20 odprtega in 6 vprašanj zaprtega tipa. Raziskava je bila izvedena v mesecu maju 2010, na anketna vprašanja so odgovarjali osnovnošolci šestega, sedmega, osmega in devetega razreda. 
Rezultati: Podatki, ki smo jih pridobili z raziskavo kažejo, da mladostniki v osnovni šoli kar v 95% poznajo motnje hranjenja. Rezultati so pokazali, da najbolje poznajo izraz anoreksijo in bulimijo nervozo in njune značilnosti. Najmanj so seznanjeni z kompulzivnim prenajedanjem. Osnovnošolci so tudi potrdili, da vedo dovolj o posledicah motenj hranjenja ter, da vedo, kam bi se v primeru težav obrnili po pomoč.
Sklep: Iz raziskave je razvidno, da so motnje hranjenja celovit zdravstveni problem, v katerem se povezujejo telesni, vedenjski in psihološki vplivi. Z ustreznim zdravljenjem in voljo pacientov se vse motnje hranjenja da premagati.</dc:description><dc:publisher>[M. Fetić]</dc:publisher><dc:date>2010</dc:date><dc:date>2010-10-14 16:06:36</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>16405</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
