<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=16524"><dc:title>NEKATERE ZNAČILNOSTI PLESNO TALENTIRANIH UČENCEV NA RAZREDNI STOPNJI IZOBRAŽEVANJA</dc:title><dc:creator>Kamenšek,	Mojca	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Črčinovič Rozman,	Janja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kovačič,	Bojan	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>ples</dc:subject><dc:subject>nadarjenost</dc:subject><dc:subject>talentiranost</dc:subject><dc:subject>plesna talentiranost</dc:subject><dc:subject>odkrivanje plesnih talentov</dc:subject><dc:subject>značilnosti plesno talentiranih</dc:subject><dc:description>S pojmom talent, njegovo strukturo in naravo se evropski misleci ukvarjajo že vrsto let, zato v strokovni literaturi zasledimo številna pojmovanja talentiranosti. 
Talent je odvisen od prirojenih in v zgodnjem otroštvu razvitih sposobnosti ter lastnosti posameznika, njegova realizacija pa od pogojev, ki jih posamezniku omogoči njegovo okolje. Zato je treba znake talentiranosti in posamezne talente prepoznati čim bolj zgodaj.
Naš namen je bil podrobneje proučiti področje plesne talentiranosti in predstaviti kriterije za identifikacijo in ocenjevanje plesno talentiranih učencev ter ugotoviti, če so ti značilni za plesno talentirane učence na razredni stopnji izobraževanja. Želeli smo izvedeti tudi, ali obstajajo razlike v značilnostih plesno talentiranih učencev glede na spol in vzgojno-izobraževalno obdobje.
V teoretičnem delu so osvetljeni postopek odkrivanja nadarjenih učencev v slovenskih osnovnih šolah, področje talentiranosti, plesna talentiranost ter odkrivanje in značilnosti plesno talentiranih učencev. V empiričnem delu smo uporabili deskriptivno neeksperimentalno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja. V vzorec smo zajeli 238 učencev od 1. do 5. razreda. Uporabljen Mann—Whitneyjev preizkus je pokazal, da med spoloma obstajajo statistično značilne razlike pri kriterijih fizični nadzor, koordinacija gibov in skladnost gibov z glasbo v prid dečkom, pri vzgojno—izobraževalnem obdobju pa so se statistično značilne razlike pokazale pri kriterijih gibalna kakovost in izvirnost ustvarjalnih motivov. Ugotovili smo tudi, da so uporabljeni kriteriji pri plesno talentiranih učencih nadpovprečno izraženi.</dc:description><dc:publisher>[M. Kamenšek]</dc:publisher><dc:date>2010</dc:date><dc:date>2010-10-25 22:47:27</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>16524</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
