<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=16538"><dc:title>GOVORICA TELESA PRI KOMUNICIRANJU ZAPOSLENIH NA UNIVERZI V MARIBORU</dc:title><dc:creator>Ferš,	Anita	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ferjan,	Marko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Govorica telesa</dc:subject><dc:subject>Neverbalno komuniciranje</dc:subject><dc:subject>Zunanji izgled posameznika</dc:subject><dc:description>V podjetju, v katerem delamo, preživimo veliko časa in zato je zelo pomembno, da vemo, s kom govorimo, s kom se družimo, s kom komuniciramo. Da se v podjetju dobro počutimo in da se dobro počutijo tudi drugi okoli nas, je pomembno, da se med seboj poznamo. Več kot sama beseda nam bo o našem sogovorniku povedala njegova mimika obraza, njegove kretnje rok in nog; več kot beseda nam bo povedala govorica telesa posameznika. 

Nebesedno komuniciranje je tudi v poslovnem svetu pogosto zgovornejše od besednega in zato imajo ljudje, ki prepoznajo govorico telesa, neke vrste prednost. Menimo tudi, da se je govorice telesa možno naučiti in si na tak način ustvariti prednost pred svojim sogovornikom. 

Koliko povemo takrat, ko ne govorimo? Veliko! Tudi če iz naših ust ne pride nobena beseda, nas naš obraz, naše kretnje izdajo okolici, tudi če smo popolnoma tiho.

Namen diplomskega dela je bralcem predstaviti rabo govorice telesa med zaposleni na Rektoratu Univerze v Mariboru. Kako se le-ti med seboj sporazumevajo, kako komunicirajo in kakšen pomen ima pri tem govorica telesa. Ali zaposleni poznajo pojem »neverbalno komuniciranje«? Zanimalo nas je, ali se zaposleni zavedajo svoje govorice telesa in ali prepoznajo govorico telesa pri svojem sogovorniku. Kaj pri svojem sogovorniku najprej opazijo, v katerem prostorskem pasu največ komunicirajo? Pozornost smo namenili tudi obleki oziroma zunanjemu videzu zaposlenega.

S pomočjo anketnega vprašalnika smo ugotovili, da anketiranci dobro poznajo pojem govorice telesa, a vendarle še vedno velik pomen posvečajo govoru — verbalnemu načinu komuniciranja. Prav tako ugotavljamo, da anketiranci poznajo lastno govorico telesa in da je le-ta najbolj prepoznavna z izrazom obraza in oči ter kretnjami rok, nog in glave ter samo držo, medtem ko jim je pojem gibanja v prostoru neznan. Ugotavljamo, da zaposleni najbolj pazijo na govorico telesa takrat, kadar govorijo s svojim nadrejenim, da v podjetju obstajajo nekakšna nepisana pravila oblačenja in da velja pregovor »obleka naredi človeka«, saj ugotavljamo, da je zunanji videz pri navezovanju stikov zelo pomemben. 

Diplomsko delo je razdeljeno na tri dele, in sicer smo v prvem delu spregovorili o osnovnih pojmih, ki se pojavljajo v neverbalnem komuniciranju, drugi del je raziskovalni del, kjer smo analizirali podatke s pomočjo grafov, v zadnjem delu pa smo spregovorili o spoznanjih, ki smo jih tekom priprave diplomskega naloge ugotovili.</dc:description><dc:date>2010</dc:date><dc:date>2010-10-27 20:13:03</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>16538</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
