<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=16607"><dc:title>Organizacija celostne skrbi za starostnike s sladkorno boleznijo</dc:title><dc:creator>Bandur,	Mateja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Filej,	Bojana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Lahe,	Milica	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>sladkorni bolnik</dc:subject><dc:subject>starostnik</dc:subject><dc:subject>patronažna medicinska sestra</dc:subject><dc:subject>celostna oskrba</dc:subject><dc:subject>domače okolje</dc:subject><dc:subject>organizacija</dc:subject><dc:subject>koordinacija</dc:subject><dc:description>V sodobnem svetu izredno narašča število starejših ljudi in hkrati tudi pojavnost kroničnih 
bolezni, med katerimi je zelo pogosta sladkorna bolezen. Starostniki s sladkorno boleznijo 
imajo specifične potrebe na področju zdravstvenega varstva in socialne varnosti in pri 
ohranjanju oziroma vzdrževanju ustrezne kakovosti življenja v domačem okolju. Namen 
specialističnega dela je prikazati vlogo patronažne medicinske sestre pri organizaciji in 
koordinaciji celostne skrbi za starostnike s sladkorno boleznijo in predstaviti probleme, ki 
se pri tem pojavljajo. Opravljena je bila kvantitativna raziskava, uporabljena pa 
deskriptivna metoda. Podatki so bili zbrani z anketnim vprašalnikom retrospektivno. 
Raziskava je potrdila, da se patronažne medicinske sestre pogosto vključujejo v celostno 
oskrbo sladkornega bolnika — starostnika na domu. Obiskujejo jih v okviru preventivne in 
kurativne dejavnosti in skušajo doseči njihovo čim večjo samostojnost. Pri reševanju 
problemov najpogosteje sodelujejo z osebnim zdravnikom, diabetološko ambulanto, svojci, 
Centrom za pomoč na domu in Centrom za socialno delo. Ugotovili smo tudi, da je 
kontinuiranost zdravstvene nege zadovoljiva, prev tako je zadovoljivo sodelovanje med 
zdravstvenimi in socialnimi institucijami. Patronažne medicinske sestre opravljajo vlogo 
koordinatorja različnih oblik pomoči na domu, saj v sedanjem sistemu razne oblike pomoči 
delujejo vsaka zase samostojno in med seboj neusklajeno. Tako imenovana laična oskrba 
ni povsod zadovoljivo organizirana in usposobljena, da bi ji lahko predali skrb za 
aplikacijo medikamentozne terapije v primerih, ko sladkorni bolniki in njihovi svojci tega 
niso zmožni sami. V prihodnosti pričakujemo organizirano itegrirano dolgotrajno oskrbo, 
ki naj bi omogočila boljšo povezanost in koordiniranost med službami in tako večjo 
kakovost, učinkovitost ter racionalnost potrebnih storitev.</dc:description><dc:publisher>[M. Bandur]</dc:publisher><dc:date>2010</dc:date><dc:date>2010-11-03 20:13:22</dc:date><dc:type>Specialistično delo</dc:type><dc:identifier>16607</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
