<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=16669"><dc:title>PODROČJE NARAVE V KURIKULUMU IN PRISOTNOST TOVRSTNIH DEJAVNOSTI V VRTCIH</dc:title><dc:creator>Kolednik,	Urška	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Petek,	Darija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Predšolska vzgoja</dc:subject><dc:subject>biologija</dc:subject><dc:subject>kemija</dc:subject><dc:subject>fizika</dc:subject><dc:subject>metode dela</dc:subject><dc:subject>cilji</dc:subject><dc:subject>kurikulum</dc:subject><dc:subject>naravoslovna dejavnost.</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu z naslovom Področje narave v kurikulumu in prisotnost tovrstnih dejavnosti v vrtcih so uvodoma predstavljena splošna načela, ki jih določa kurikulum za vrtce. Sledi podrobnejša predstavitev področja narave, s poudarkom na različnih metodah, ki bi jih naj vzgojitelji uporabljali pri naravoslovnih dejavnostih. Ob tem je izpostavljena metoda izkustvenega učenja, ki v veliki meri razvija multiplo inteligenco. V teoretičnem delu je tudi velik poudarek na vlogi vzgojitelja in njegovih nalogah pred, ob in po izvajanju naravoslovnih dejavnosti. Na kratko so predstavljene tudi nekatere značilnosti otrokovega spoznavnega razvoja, ki jih je potrebno poznati ob načrtovanju naravoslovnih dejavnosti. 

Empirični del temelji na raziskavi, opravljeni v mariborskih vrtcih, ki posega na področje pogostosti in načina izvajanja naravoslovnih dejavnosti. Raziskovalna vprašanja izhajajo iz zastavljenih ciljev za izvedene dejavnosti, uporabljenih metod, oblik dela, na opisano aktivnost vzgojitelja in otroka ter integracijo različnih naravoslovnih področij (kemije, fizike in biologije) v posamezne dejavnosti. Ugotovitve kažejo, da je v mariborskih vrtcih največ dejavnosti s področja biologije. Takoj jim sledijo dejavnosti s področja kemije, medtem ko je področje fizike zelo slabo zastopano. Iz raziskave je razvidno tudi, da se vzgojitelji še vedno preveč oklepajo standardnih metod in ne dajejo otrokom večjih možnostih za lastno aktivnost. Med dejavnostmi so bile največkrat izvajane tiste, ki se vežejo na teme o živalih in rastlinah, vremenskih pojavih, ločevanju odpadkov ter o lastnostih različnih snovi.</dc:description><dc:publisher>[U. Kolednik]</dc:publisher><dc:date>2010</dc:date><dc:date>2010-11-07 23:02:51</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>16669</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
