<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=17061"><dc:title>PREVOD IN/ALI PRIREDBA: PREVAJANJE MLADINSKE LITERATURE NA PRIMERU PRAVLJICE DIE BIENE MAJA UND IHRE ABENTEUER</dc:title><dc:creator>Ščavničar,	Tadeja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kondrič Horvat,	Vesna	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>mladinska književnost</dc:subject><dc:subject>priredba</dc:subject><dc:subject>prevod</dc:subject><dc:subject>književno prevajanje</dc:subject><dc:subject>pravljica</dc:subject><dc:subject>zvest prevod</dc:subject><dc:subject>svoboden prevod</dc:subject><dc:description>Med pisanjem pričujoče diplomske naloge sem si zastavila dva vodilna cilja. V prvem delu diplomske naloge sem želela teoretično obdelati pojem književnega prevajanja in mladinske književnosti ter ugotoviti, katere so posebnosti prevajanja le-te. Izpostavila sem nekaj izbranih prevajalcev, teoretikov oz. avtorjev, ki so se s teorijo prevajanja ukvarjali v preteklosti, kakor tudi nekaj sodobnih teoretikov in poskušala predstaviti njihove poglede glede (ne)zvestobe izvirnemu besedilu. Ustavila sem se tudi ob pojmu priredba in poskušala nanizati nekaj najpogostejših razlogov za prirejanje v mladinski književnosti ter jih ilustrirati s primeri. V drugem delu sem vso pozornost namenila izbranemu nemškemu izvirniku Die Biene Maja und ihre Abenteuer iz leta 1920 in njegovi priredbi Dogodivščine čebelice Maje iz leta 2004. Zanimalo me je, ali priredba kaže znake odmikanja od izvirnika iz utemeljenih razlogov, opredeljenih v prvem delu tega diplomskega dela. Ker analiza slehernih prevodnih premikov ne bi bila smiselna, sem se poleg tega osredotočila še na prevodne premike, ki so značilni prav za področje prevajanja mladinske književnosti, vendar žal v negativnem smislu, saj se navadno pojavljajo spontano ali brez pravih utemeljitev. V mislih imam različne olepšave in rabo pomanjševalnic. Ugotovitve o (ne)smiselnosti prirejanja glede na izbrano izvirno literarno delo sem zbrala v sklepnem delu. Ugotovila sem, da je prevajalka oz. prirejevalka upoštevala najpogostejše razloge za prirejanje v mladinski književnosti in skladno s tem iz besedila odstranila nekatere neprimerne vsebine, na primer nasilje oz. smrt. Po drugi strani pa je neupravičeno posegala v izvirnik, ko je s pomanjševalnicami poskušala olepšati prevod.</dc:description><dc:publisher>[T. Ščavničar]</dc:publisher><dc:date>2010</dc:date><dc:date>2010-12-17 07:18:49</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>17061</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
