<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=17083"><dc:title>Kupčeva pravica do razdora pogodbe po Konvenciji Združenih narodov o pogodbah o mednarodni prodaji blaga - analiza sodne prakse</dc:title><dc:creator>Carević,	Barbara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Tratnik,	Matjaž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>CISG</dc:subject><dc:subject>kršitve pogodbenih obveznosti</dc:subject><dc:subject>razdor pogodbe</dc:subject><dc:subject>bistvena kršitev</dc:subject><dc:description>Razdor je po svoji vsebini najostrejša sankcija, ki je kupcu na voljo, zaradi prodajalčeve kršitve. Osnovna posledica razdora je prenehanje vseh obveznosti, ki so bile predmet pogodbe. Poskuša se vzpostaviti stanje, kot da med strankama ni prišlo do poslovnega odnosa. Nobene druge sankcije, kot so na primer izpolnitveni zahtevek, zahtevek za znižanje cene, odškodnina, nimajo tako prodornih učinkov. 
Po CISG je razdor pogodbe enostranska pravica kupca, da razdre pogodbo, zgolj z izjavo o razdoru. CISG ne pozna avtomatičnega razdora pogodbe. Razdrtje je možno le, če gre za bistveno kršitev, in sicer le na podlagi izrecne izjave o razdrtju in njeni notifikaciji. Izjava o razdoru učinkuje le, če je o njej obveščena druga stranka. CISG je glede izjave o razdoru strožja kot glede drugih notifikacijskih sporočil, za katerih učinkovanje ni nujno, da jih naslovnik prejme, če je bilo vse storjeno v skladu s konvencijo. Prav tako ni moč razvezati pogodbe s konkludentnimi dejanji. Učinkuje samo izjava, v kateri upravičenec obvesti kršilca o razdoru pogodbe. 
Pravica kupca je urejena v 49. členu CISG. Kupec lahko razdre pogodbo, če pomeni kršitev katerekoli obveznosti, ki jo je imel prodajalec na podlagi pogodbe ali te konvencije, bistveno kršitev. Nebistvena kršitev razveze ne omogoča, razen če blago ni bilo dobavljeno. V tem primeru gre že po sami CISG za prekvalifikacijo v bistveno kršitev, če kupec pred tem neuspešno uveljavlja izpolnitveni zahtevek. Pravica nastane po tem, ko preteče dodatni rok za izpolnitev obveznosti, in prodajalec tudi v tem roku dobave ne opravi. Le, če prodajalec pred potekom roka izjavi, da ne bo izpolnil obveznosti, nastane pravica že v tem trenutku.
Razdor je enostransko dejanje, o katerem odloča izključno kupec, ki z izjavo svoje pravice ne sme nepotrebno zavlačevati. Da ne izgubi pravice, jo mora uveljaviti v primernem času.
Razdor pogodbe je sredstvo, ki služi kot zadnje sredstvo (ultima ratio) in se uporablja, ko se od kupca ne more več pričakovati, da bo nadaljeval pogodbo. Pod pogojem, da so izpolnjene vse predpostavke za prekinitev pogodbe, je kupec upravičen le-to kadarkoli razdreti.</dc:description><dc:publisher>[Barbara Carević]</dc:publisher><dc:date>2010</dc:date><dc:date>2010-12-19 22:35:25</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>17083</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
