<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=17140"><dc:title>Sistemizacija dela kot proces</dc:title><dc:creator>Labović,	Dunja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mayer,	Janez	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>-	sistemizacija dela
-	sistemizacija dela kot dokument
-	sistemizacija dela kot proces
-	plača
-	efektivni delovni čas
-	kompetence
-	zahtevnost opravil</dc:subject><dc:description>Sistemizacija delovnih mest je močan vir podatkov za upravljanje organizacij. Je osnovno orodje za upravljanje procesov dela in človeškega kapitala. Pri razporeditvi delovnih obremenitev in vrednotenju učinkov dela zagotavlja načelo enakopravnosti in poštenosti. Vzporedno z razvojem družbe in s tem organizacij se razvija tudi sistemizacija delovnih mest in vse bolj pridobiva na pomenu, vendar klasična sistemizacija dela postaja neuporabna v organizacijah, kjer se delo hitro spreminja in prerašča količinska in rutinska obeležja. S tem organizacija izgublja ključno organizacijsko in managersko orodje, s katerim je mogoče uravnavati delovne in poslovne procese ter človeške vire.

Če sodobno organizacijo vidimo kot dinamično, hitro prilagodljivo, usmerjeno k napredku in razvoju, neustrašno in odločno, mora biti temu prilagojena tudi sistemizacija dela, ki bo sposobna slediti vsakemu koraku spreminjanja. Spreminjanje oz. posodabljanje sistemizacije zavira predvsem pomanjkanje strokovnega znanja o (sodobnem) sistemiziranju delovnih mest, zato številne slovenske organizacije zaostajajo na tem področju. S spreminjanjem organizacije se mora nujno spremeniti tudi sistemizacija in njeni nameni.

V magistrskem delu smo po opravljeni predhodni analizi na 202 zaposlenih, v kateri smo raziskovali njihovo zaznavanje problemskega stanja, opravili analizo mnenj kadrovskih ekspertov v slovenskih podjetjih, ki uporabljajo sistemizacijo dela in ugotavljali ustreznost zdajšnje sistemizacije dela pri določanju osnovne plače ter organizaciji dela. Naša ključna zamisel je, da mora tudi sistemizacija postati proces, tako kot organizacijski procesi, ki jih spremlja. To zamisel smo preverili pri kadrovskih strokovnjakih v podjetjih in dobili naslednje ključne rezultate:
-	sodobna sistemizacija dela bi morala izhajati iz lastnosti zaposlenega namesto iz sistema,
-	vsakdo je lahko sam kreator svoje sistemizacije dela (pod nadzorom vodje),   
-	sistemizacija dela mora postati proces namesto statičen dokument, ki zapoznelo sledi spremembam v strukturi in vsebini dela,
-	plača zaposlenega je lahko oblikovana na podlagi zmnožka med efektivnimi urami dela in faktorjem zahtevnosti aktivnosti ob zagotovilu plače po pogodbi.

Na tej osnovi smo izdelali model sistemizacije dela kot procesa, s katerim lahko oblikujemo plačo zaposlenega na podlagi efektivnega dela, zahtevnosti in kakovosti opravljenega dela in organiziramo delo na podlagi kompetenc zaposlenih.</dc:description><dc:date>2010</dc:date><dc:date>2010-12-22 22:59:46</dc:date><dc:type>Magistrsko delo</dc:type><dc:identifier>17140</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
