DAVČNA IZVRŠBA NA DOLŽNIKOVO NEPREMIČNO PREMOŽENJEKoren, Sara (Avtor) Bratina, Borut (Mentor) davčna izvršbasklep o izvršbidavčni postopekizvršilni naslovizvršljivostdavčni organdenarni prejemkidenarna sredstvadenarne terjatvenepremično premoženjesredstvo izvršbedavčni zavezanecdavčni dolgvknjižba zastavne pravice.Davčna izvršba predstavlja prisilno pridobivanje sredstev za poplačilo davčnega ali drugega upravnega postopka. Temelj za pričetek davčne izvršbe je izdaja sklepa o izvršbi s strani davčnega organa, ki mora med vrsto obveznih sestavin vsebovati tudi izvršilni naslov, ki mora biti izvršljiv. Davčni organ mora pri izvajanju postopka davčne izvršbe skrbeti za sorazmernost poplačila. Pri tem mora poskrbeti, da se varuje osebno dostojanstvo dolžnika in da je sama izvršba za dolžnika kar najmanj neugodna. Na to vpliva tudi odločitev davčnega organa katero sredstvo oziroma način davčne izvršbe bo uporabil za pridobitev sredstev za poplačilo dolga. Zakonodaja taksativno ne ureja zaporedja in načine davčne izvršbe. Določeni vrstni red opredeljujejo načela postopka davčne izvršbe. Načine davčne izvršbe delimo na davčno izvršbo na dolžnikove denarne prejemke, denarna sredstva in na dolžnikove denarne terjatve. Za najbolj učinkovit in s strani davčnega organa največkrat uporabljen način velja davčna izvršba na dolžnikova denarna sredstva pri bankah in hranilnicah. Davčni organ lahko poda sodišču predlog, da zavaruje svoj davčni dolg z vknjižbo zastavne pravice na dolžnikovih nepremičninah. Zavarovanje predstavlja pomemben institut v davčnih postopkih za dosego plačila davčnih obveznosti. V primeru, da davčni organ dolga ni uspel izterjati na podlagi nobenega od navedenih načinov, lahko v primeru, da je dolžnik lastnik nepremičnine opravi izvršbo na to in zahteva njeno prodajo. Davčno izvršbo na nepremičnine ne izvaja davčni organ, ampak jo opravi sodišče. Vodenje postopka na sodišču je poverjeno državnemu pravobranilstvu, kateremu davčni organ pošlje predlog za izvršbo z izvršilnim naslovom. Davčna izvršba na nepremično premoženje dolžnika največkrat pomeni izvršbo na njegovo zemljišče s hišo, v kateri davčni zavezanec dejansko tudi biva. Takšen pristop davčni organ uporablja kot skrajno sredstvo izvršbe in predstavlja zapleten ter dolg proces, kljub temu pa mora davčni organ uporabiti vsa zakonita sredstva prisile, da izterja davčne obveznosti. Pogoj za izvršbo na dolžnikovo nepremično premoženje je, da davkov iz drugega dolžnikovega premoženja, ni bilo mogoče izterjati.[S. Koren]20112011-01-11 15:22:03Diplomsko delo17252sl