<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=17442"><dc:title>ANALIZA EKONOMSKE UPRAVIČENOSTI PREVZEMA KMETIJE</dc:title><dc:creator>Mehlin,	Sonja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kampuš-Trop,	Vida	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>kmetija</dc:subject><dc:subject>mladi prevzemnik kmetije</dc:subject><dc:subject>Program razvoja podeželja 2007 – 2010</dc:subject><dc:subject>Ukrep 112 – Pomoč mladim prevzemnikom kmetij</dc:subject><dc:subject>študija primera</dc:subject><dc:description>V diplomski nalogi analiziramo ekonomsko upravičenost prevzema kmetije glede na možnost črpanja finančnih sredstev, katera so na voljo iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije, ki z ukrepom številka 112 — Pomoč mladim prevzemnikom kmetij nudi enkratno finančno pomoč za prvi lastniški prevzem kmetije. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano objavlja javni razpis za omenjeni ukrep ter razpisno dokumentacijo, kjer so podana merila, ovrednotena s točkami, doseženo število točk pa je osnova za izračun višine finančnih sredstev. V nalogi smo raziskali, katere spremembe bi bilo za obravnavano kmetijo, glede na dana merila, smiselno vpeljati, preden bi kandidirala za finančna sredstva, da bi dosegla čim več točk in s tem več denarne pomoči. Dosegli smo cilj in odgovorili, na kakšen način je ekonomsko najbolj upravičeno izpeljati prevzem kmetije s kmetijsko dejavnostjo in hkrati črpati finančna sredstva kot podporo k prevzemu. V prvem delu naloga v teoretičnih izhodiščih predstavi splošne pojme, glavne institucije, programe in sisteme zbiranja podatkov, s katerimi je kmetija v svoji organiziranosti povezana in jih mora poznati mladi prevzemnik kmetije, ko se odloča o prevzemu kmetije. Ugotavljamo, da se je za mladega prevzemnika iz obravnavanega primera ob prvem prevzemu kmetije smiselno odločiti za črpanje finančnih sredstev z vpeljavo manjše spremembe, to je pridobitev višje izobrazbe. V večjem delu smo ovrgli postavljene hipoteze, ki smo jih izpeljali iz danih meril iz javnega razpisa. Prekinitev redne zaposlitve se v zameno za zavarovanje iz kmetijske dejavnosti ni izkazala kot smiselna, prav tako ne vpeljava integrirane ali ekološke pridelave na kmetiji. Enako nismo potrdili smiselnosti pridobitve znaka kakovosti za pridelano meso ali registracije dopolnilne dejavnosti, zgolj z namenom pridobitve večjega števila točk in več denarne pomoči. Dosežen je namen, da je na pričujoči način smiselno razmisliti ob izzivu prevzema kmetije, da bi le — ta lažje in smotrno realizirala svojo podjetnost in ustvarjalnost v poslovno — kmetijski praksi.</dc:description><dc:date>2011</dc:date><dc:date>2011-02-04 14:12:48</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>17442</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
