<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=17565"><dc:title>MOTIVACIJA ZA IZOBRAŽEVANJE V PRIMARNEM IN SEKUNDARNEM ZDRAVSTVU</dc:title><dc:creator>Pangerc Bratina,	Darja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Jereb,	Eva	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>izobraževanje</dc:subject><dc:subject>motivacija</dc:subject><dc:subject>zdravstveno varstvo</dc:subject><dc:description>Za zaposlene v zdravstvu velja, da so poklicno zavezani k permanentnemu izobraževanju. Znano je tudi, da znanje, ki ga pridobimo v šoli in na fakulteti, hitro zastari, za današnji čas pa so značilni hiter tehnološki razvoj in velike spremembe. Velikega pomena pri vključevanju in uspešnosti v različne oblike izobraževanja je motivacija za izobraževanje.

V diplomski nalogi so predstavljena teoretična izhodišča s področja izobraževanja, učenja, vseživljenjskega izobraževanja, motivacije in motivacije za izobraževanje. V raziskovalnem delu pa smo s pomočjo anketnega vprašalnika poskusili ugotoviti, kateri so najpomembnejši motivacijski dejavniki, ki spodbujajo ali ovirajo posameznika pri odločitvi za izobraževanje in izpopolnjevanje. Dodaten izziv je bilo ugotavljanje morebitnih odstopanj in podobnosti v motivaciji za izobraževanje med primarno ravnjo zdravstvenega varstva, ki jo predstavlja Zdravstveni dom Ajdovščina, in sekundarno ravnjo zdravstvenega varstva Splošno bolnišnico »dr. Franca Derganca« Nova Gorica. 
 
Ugotovili smo, da anketiranci hodijo v službo, ker imajo radi delo, ki ga opravljajo. Kot najpomembnejši razlog odločitve za formalno izobraževanje so anketiranci navedli željo po učenju in pridobivanju novega znanja, za izobraževanje so motivirani, vendar je udeležencev formalnega izobraževanja malo. Skoraj vsi poznajo pojem vseživljenjskega izobraževanja, manj anketirancev pozna pojem učeča se organizacija. Od neformalnih oblik izobraževanja se najpogosteje udeležujejo strokovnih seminarjev. Anketirance pri odločitvi za izobraževanje in izpopolnjevanje najbolj spodbujajo: večja usposobljenost za delo in dodatno znanje; ovirajo pa jih: pomanjkanje časa in stroški izobraževanja.</dc:description><dc:date>2011</dc:date><dc:date>2011-02-23 19:05:41</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>17565</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
