<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=17606"><dc:title>SINHRONA RECEPCIJA SLIKANICE</dc:title><dc:creator>Jankovič,	Tanja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kordigel Aberšek,	Metka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>slikanica</dc:subject><dc:subject>recepcija</dc:subject><dc:subject>verbalno</dc:subject><dc:subject>vizualno</dc:subject><dc:subject>ilustracija</dc:subject><dc:subject>likovno in literarno estetsko doživetje</dc:subject><dc:subject>sinhrona recepcija slikanice</dc:subject><dc:description>Pričujoča diplomska naloga sestoji iz dveh delov — teoretičnega in empiričnega. V prvem delu je zajet teoretični pregled slikanice, kjer pridemo do slikanice v njeni najbolj avtentični obliki, do tako imenovanega likovno tekstovnega monolita. Tu ilustracija in besedilo predstavljata enakovredni sestavini slikanice. Z dinamiko, ki nastaja v prepletu sporočilnosti dveh svojevrstnih medijev — verbalnega in vizualnega — prihaja do nove, specifične oblike sporočilnosti, kjer gre za recepcijo informacij iz dveh medijev hkrati. Doseganje procesnih literarnorecepcijskih ciljev opredelimo glede na slikaniško specifiko — likovno in besedno sporočanje preko domače in tuje didaktike slikanice. Na podlagi tega pridemo do sinhrone recepcije slikanice. Predpostavimo, da sinhrona recepcija slikanice omogoča globlje in polnejše (likovno in literarno) estetsko doživetje, ter da recepcija posameznega segmenta slikanice onemogoča celostno izkušnjo saj podaja premalo signalov za konstruiranje polnega pomena. 
Skozi eksperiment v drugem, empiričnem delu diplomske naloge, to tudi preizkusimo. V dveh razredih tretješolcev izvedemo učni uri književnosti z isto slikanico (Quentin Blake: Zelena ladja). Učni uri se v osnovi razlikujeta le v tem, da gre pri eksperimentalni skupini za sinhrono recepcijo slikanice, pri kontrolni pa za recepcijo zgolj slikaniškega besedila. Analiza in rezultati izvedenih učnih ur pokažejo, da sinhrona recepcija slikanice v primerjavi z recepcijo slikaniškega besedila brez ilustracij, učencem omogoča polnejšo in globljo izkušnjo in s tem konstruiranje celovitejšega pomena.
Slikanica je specifična umetnostna zvrst, ki ponuja veliko inovativnih načinov uporabe tudi pri pouku v osnovni šoli.</dc:description><dc:publisher>[T. Jankovič]</dc:publisher><dc:date>2011</dc:date><dc:date>2011-02-28 22:51:03</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>17606</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
