<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=17649"><dc:title>REFORMA LOKALNE SAMOUPRAVE NA DANSKEM</dc:title><dc:creator>Razboršek,	Katja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Grafenauer,	Božo	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Ključne besede: lokalna samouprava</dc:subject><dc:subject>občina</dc:subject><dc:subject>lokalna demokracija</dc:subject><dc:subject>reforma</dc:subject><dc:description>POVZETEK

Danska je v letih 2004 in 2005 izvedla reformo lokalne samouprave, ki je začela veljati 1. januarja 2007. Z reformo je prišlo do precejšnjih sprememb na področju teritorialne in funkcionalne organiziranosti lokalne oziroma regionalne samouprave. Število občin se je z reformo zmanjšalo s 271 na 98. Okrožja so bila ukinjena, namesto tega je bilo ustanovljenih pet novih regij. Gre za največjo reformo javnega sektorja. Z reformo so se povečale tudi pristojnosti občin, prevzele so številne nove dejavnosti, med drugim s področja okolja, izobraževanja odraslih in s področja specializiranih socialnih storitev. Tudi nove regije so pridobile posamezne pristojnosti, in sicer so odgovorne za zdravstveno varstvo, pripravo načrtov za regionalni razvoj in reševanje določenih operativnih nalog za občine. Z reformo se je zmanjšalo tudi število lokalnih politikov. Imajo pa več nalog in večjo politično odgovornost. Občinski in regijski svetniki so voljeni neposredno po proporcionalnem sistemu. Reforma je prinesla spremembe tudi na področju financiranja lokalnih skupnosti. Primarni prihodki lokalnih skupnosti izvirajo iz dohodnine in davka od nepremičnin. Z reformo so lokalne skupnosti pridobile tudi dodatna sredstva za financiranje novih nalog. Nadzorno funkcijo v občinah opravljajo nadzorni organi regij, ki so postavljeni s strani pristojnega ministrstva in skrbijo za nadzor zakonitosti v občinah in regijah. Za varstvo lokalne samouprave in njenih interesov pa skrbi združenje danskih občin (LGDK). Kot cilj reforme so izpostavili ohranjanje oziroma razvoj demokratično vodenega javnega sektorja, ki predstavlja tudi dobro podlago za nadaljnji razvoj socialne države. Pri uresničevanju tega pa ima veliko vlogo lokalna demokracija.</dc:description><dc:publisher>[K. Razboršek]</dc:publisher><dc:date>2011</dc:date><dc:date>2011-03-04 14:39:01</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>17649</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
