Razvoj metode in določevanje frakcije PM10 lebdečih trdnih delcevJazbec, Tea (Avtor) Brodnjak-Vončina, Darinka (Mentor) Petek, Aljana (Komentor) Rola, Majda (Komentor) lebdeči trdni delci PM10validacija metodemerilna negotovosteksperimentalni načrtZaradi vedno večjega tehnološkega in industrijskega razvoja, se znižuje kakovost zraka, saj predstavlja človekova aktivnost glavni doprinos škodljivih snovi v atmosfero. Vsebnost onesnaževal v ozračju povzroča negativne trajne vplive na okolje in zdravje ljudi. Atmosferski aerosoli so mešanica trdnih in tekočih delcev suspendiranih v zraku in se razlikujejo po obliki, velikosti in kemijski sestavi. Zaradi težnje po varstvu okolja in varovanju in izboljšanju kakovosti zraka, se izvajajo meritve obremenjenosti zraka s prašnimi delci, ki so lahko primarnega ali sekundarnega izvora. Sekundarni delci nastanejo pri kemijskih reakcijah; za razliko od njih pa se primarni emitirajo neposredno iz izpustov. Namen diplomskega dela je bil razvoj metode in določevanje frakcije PM10 lebdečih trdnih delcev. Prah velikosti delca, manjšega od 10 mikrometrov, se obravnava kot fini delec ali delec PM10. Ugotavljali smo raven onesnaženosti zraka v industrijski coni Kidričevo ter opravili študijo morebitnih vplivov parametrov na izmerjeno vrednost. Za ugotavljanje ravni onesnaženosti zraka smo izmerjene vrednosti primerjali s predpisanimi vrednostmi v uredbah in zakonih. Meritve smo izvajali z merilno napravo Tecora ter opravili gravimetrijsko analizo filtrov po Standardu SIST EN 12341:2000, ki zahteva celodnevno sesanje prahu. Slednji temelji na tehtanju čistih filtrov ter ponovnem tehtanju po 48-urni kontaminaciji filtrov pri pogojih temperature 20 ± 1 °C ter relativne vlažnosti 50 ± 5 %. Izvedli smo študijo vplivov temperature in vlažnosti na dobljene rezultate in potrdili zastavljeno hipotezo o morebitnem razširjenem območju merjenja. Študijo smo izvedli z uporabo eksperimentalnega načrta, statističnih testov in z analizo varianc ter z grafičnim prikazom rezultatov. Za potrditev analiznega postopka smo izvedli validacijo metode ter ocenili merilno negotovost. Potrdili smo uporabnost metode z uporabljenim merilnikom s pomočjo vzporednih meritev, ki so jih izvedli na ZZV Maribor z merilno postajo Grimm.[T. Jazbec]20112011-03-09 16:11:42Diplomsko delo17684sl