BREZPLAČNIKI KOT MEDIJSKI HIBRIDI SKOZI TRŽNO NOVINARSTVOŽuran, Kaja (Avtor) Zajc, Melita (Mentor) Ivanišin, Marko (Komentor) tržno novinarstvooglaševanjeprikrito oglaševanjebrezplačni časopisibrezplačnikiV tiskanih medijih bi se naj uresničeval novinarski diskurz, toda kriza novinarske identitete se danes kaže v oddaljevanju novinarske prakse od normativnega modela, kar dokažemo že v začetku diplomskega dela. V podobi novinarskega diskurza se namreč pogosto uresničuje oglaševanje, ki vpliva na medijsko vsebino, saj je omogočen vpliv nad agendami novic, kar spodkopava novinarsko neoporečnost. Namreč medijem ni mogoče zapovedati o čem naj poročajo, novice pa so v tržnem novinarstvu, katerega preučuje diplomsko delo, tako ali tako proizvod, namenjen prodaji, kar le utrjuje status quo. Svojih javnosti ne vidijo več kot cilj, kateremu je namenjeno novinarsko sporočanje, temveč kot sredstvo, katerega pozornost lahko dobro prodajo oglaševalcem. Tako ugotovimo, da je bralec postal „potrošnik“, informacija „proizvod“, naklada pa „trg“. Gre za preprosto verigo izdelek - prodajalec - kupec, pa čeprav mediji proizvajajo na videz neotipljive izdelke - informacije. V nalogi spoznamo, da v novinarstvu prevladuje marketinška oz. tržna logika, ki ovira kvalitetno novinarstvo, saj v praksi to pomeni, da so interesi državljanov pomembni le toliko, kolikor so skladni z interesi medijskih lastnikov in oglaševalcev. Dominantna funkcija je kot spoznamo, prinašati dobiček, ki si je podredila vse druge, saj je logika profita prevladujoča in prav zato se medijski teoretiki vse pogosteje sprašujejo o vlogi tiskanih medijev – časopisov - oz. še posebej brezplačnikov, ki so produkt tržnega novinarstva. [K. Žuran]20102011-03-12 10:49:46Diplomsko delo17714sl