<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=17884"><dc:title>GRUČENJE UČENCEV PRI POUKU RAČUNALNIŠTVA</dc:title><dc:creator>Kermavner,	Barbara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Rizman Žalik,	Krista	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Gručenje</dc:subject><dc:subject>hierarhične tehnike</dc:subject><dc:subject>delitvene tehnike</dc:subject><dc:subject>metoda enojnega povezovanja</dc:subject><dc:subject>celostno povezovalna metoda</dc:subject><dc:subject>metoda povezovanja glede na povprečje</dc:subject><dc:subject>metoda mediane</dc:subject><dc:subject>metoda varovanca</dc:subject><dc:subject>k-means metoda</dc:subject><dc:subject>prilagodljiva K-means metoda</dc:subject><dc:subject>metoda povezovanja centroidov</dc:subject><dc:subject>metoda »fuzzy« c - means.</dc:subject><dc:description>Povod za nastanek seminarske diplomske naloge je bilo« srečanje« z gručenjem pri predmetu Informacijski sistemi. Z razvrščanjem se nezavedno srečujemo na vsakem koraku. Človeški možgani sistematično razvrščajo informacije, da dosežejo hitrejše razumevanje in boljše odzive, ter reakcije.. 
V diplomskem delu sem zapisala moje razmišljanje in raziskovanje na to temo. Uporabila sem moje področje, poučevanje učencev. 
V grobem lahko vrste gručenja delimo na hierarhične in delitvene tehnike. Primeri hiararhičnih tehnik so: metoda enojnega povezovanja, celostno povezovalna metoda, metoda povezovanja glede na povprečje, metoda mediane, metoda varovanca…
K delitvenim tehnikam  pa spadajo: k-means metoda, prilagodljiva K-means metoda, metoda povezovanja centroidov, metoda »fuzzy« c - means…
Rezultat gručenja se lahko interpretira na različne načine, zato je  izbira algoritma glede na primerjavo  popolnoma odvisna od želenega cilja in vrste podatkov, objektov, ki jih je potrebno urediti.
Gručenje ali razvrščanje v skupine srečujemo v medicini, genetiki, marketingu, biologiji… Vsaka razvrstitev objektov ali podatkov je z matematičnega vidika ekvivalenčna relacija. Z množico ekvivalenčnih relacij nad podatki dobimo podatkovno hierarhijo, nas pa zanima kakšno. 
Imeti moramo jasen cilj in dobro poznati podatke. Ti nam določajo izbiro ustreznih metod, med temi pa lahko stremimo k optimalnosti.
Različne metode gručenja  lahko ustvarjajo diskretne particije ali strogo ločene gruče v katerih vsak objekt pripada eni izmed gruč. Druge omogočajo dostop do »ubežnikov« , ki ne pripadajo nobeni od gruč, lahko pa se srečujemo tudi s pripadnostjo več gručam.
Pri mojem delu, učim namreč na eni izmed osnovnih šoli v Ljubljani, pa bi lahko tak pregled rezultatov nalog pomagal kreirati skupine  izbirnih predmetov ( ali nivojskih skupin pri angleščini, slovenščini in matematiki)..</dc:description><dc:publisher>[B. Kermavner]</dc:publisher><dc:date>2011</dc:date><dc:date>2011-03-28 12:01:50</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>17884</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
