<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=17885"><dc:title>STATUSNI IN DAVČNI VIDIK GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE</dc:title><dc:creator>Turk,	Darja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ivanjko,	Šime	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>javno podjetje</dc:subject><dc:subject>gospodarske javne službe</dc:subject><dc:subject>obdavčitev javnega podjetja</dc:subject><dc:subject>sredstve v upravljanju</dc:subject><dc:description>Naloga je sestavljena iz dveh delov. V prvem delu obravnava statusni vidik izvajanja gospodarske javne službe. Izhaja iz trditve, da je status javnega podjetja statusno pravno neustrezno reguliran, saj ostaja vrsto nerešenih dilem v zvezi z javnim podjetjem, kakor tudi neusklajenost zakonodaje na tem področju. Predstavljen je tudi model javno-zasebnega partnerstva kot sodobna oblika sodelovanja javnega iz zasebnega sektorja pri vlaganjih v projekte na področju komunalne infrastrukture. V drugem delu je poudarek na davčnem vidiku izvajanja javne gospodarske službe. Predstavljena je obdavčitev javnega podjetja z vidika davka na dodano vrednost in davka od dohodkov pravnih oseb. Problem, ki ga naloga zasleduje je, da je veljavni položaj  javnim podjetjem v Sloveniji dopuščal določene davčne ugodnosti brez jasnih pravnih podlag in razlogov za takšno dejanje. Naloga vsebuje tudi opredelitev pojma »sredstva v upravljanju« ter obstoječe razmere glede njihovega lastništva in utemeljuje razloge za ukinitev le-teh. V nalogi so opisane tudi možne statusna ureditve razmerij med izvajalci gospodarske javne službe in lokalnimi skupnostmi po ukinitvi sredstev v upravljanju. Vprašanje na katerega naloga odgovarja je, da neupoštevanje davčne optimizacije pri bodočemu urejanju razmerij med lokalno skupnostjo in javnim podjetjem, lahko privede do finančnih težav v lokalni skupnosti oziroma javnemu podjetju. V nalogi je bilo tudi ugotovljeno, da veljavna zakonodaja javno podjetje ne razvršča enotno. Prav tako država oziroma lokalna skupnost nastopa do javnega podjetja na eni strani kot regulator dejavnosti, na drugi strani pa kot ustanovitelj javnega podjetja. Ugotovljeno je bilo, da je najbolj optimalna rešitev sklenitev pogodbe o poslovnem najemu, ob predpostavki, da se lokalna skupnost pred prenosom sredstev v upravljanju v njihove knjige, registrira za namene DDV. Na podlagi podpisane in na DURS predložene izjave, pa bo mogoče na najemnino obračunavati izstopni DDV, ter na tak način zagotoviti popolno spoštovanje načela nevtralnosti. Prav tako je tudi z vidika DDPO  poslovni najem ugodna rešitev bodočih razmerij. V nalogi je bilo nazadnje tudi ugotovljeno, da lahko ima neupoštevanje davčne optimizacije velike finančne posledice. To velja tako na področju DDV kot na področju DDPO.</dc:description><dc:publisher>[D. Turk]</dc:publisher><dc:date>2011</dc:date><dc:date>2011-03-28 12:55:25</dc:date><dc:type>Magistrsko delo</dc:type><dc:identifier>17885</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
