<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=17994"><dc:title>PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA PRI POUKU SPOZNAVANJE OKOLJA V 3. RAZREDU DEVETLETNE OSNOVNE ŠOLE</dc:title><dc:creator>Vaupotič,	Katja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Hus,	Vlasta	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>preverjanje znanja</dc:subject><dc:subject>ocenjevanje znanja</dc:subject><dc:subject>povratna informacija</dc:subject><dc:subject>spoznavanje okolja</dc:subject><dc:subject>avtentične oblike preverjanja in ocenjevanja znanja</dc:subject><dc:subject>formativno preverjanja znanja</dc:subject><dc:subject>nivoji znanja</dc:subject><dc:description>Sodobni pristopi poučevanja nadomeščajo tradicionalne vzorce poučevanja in s tem prinašajo drugačno načrtovanje in izvajanje pouka, da lahko učitelji učinkoviteje spremljajo učenčev napredek in jim nudijo kakovostno povratno informacijo. Tako morajo najprej ustvariti pogoje za spremljanje napredka učencev, odstopiti od tradicionalnih vzorcev poučevanja in se preleviti iz vloge posredovalca znanja v vlogo organizatorja pouka in motivatorja ter učenca usposobiti za čim bolj samostojno in učinkovito učenje. Pri tem vzorcu poučevanja ni več učitelj v aktivni vlogi, ampak učenec. Cilj takšnega poučevanja pa je kakovostna povratna informacija. 

V teoretičnem delu naloge smo predstavili splošne značilnosti preverjanja in ocenjevanja znanja ter namen, vrste, oblike in načine, ki zajemajo tudi avtentične metode. Prikazali smo tudi razliko med tema dvema procesoma. Predstavili smo kakovostno povratno informacijo, ki je ključnega pomena pri obeh procesih, saj se razlikujeta samo pri obliki povratne informacije. 

V empiričnem delu naloge smo ugotavljali stanje preverjanja in ocenjevanja znanja pri pouku spoznavanje okolja v 3. razredu. Zanimalo nas je, ali so standardi znanja učiteljem dovolj dobro vodilo pri opisnem ocenjevanju, na kakšen način pridobivajo opisne ocene in kakšno raven znanja pri tem zahtevajo, v kolikšni meri se poslužujejo sodobnih oblik preverjanja in ocenjevanja znanja, kaj menijo o formativnem preverjanju znanja, kakšne ovire srečujejo pri izvajanju le tega, ga je dovolj, glede na to da ga izvajajo sami, s kakšnimi ovirami se ob tem srečujejo in katere prednosti formativnega preverjanja so za anketirane učitelje pomembne. 

Ugotovili smo, da učitelji tretjega razreda pri pouku spoznavanje okolja najpogosteje od učencev zahtevajo rabo usvojenega znanja, pri načinu pridobivanja opisne ocene še vedno prevladuje ustno spraševanje, po njihovem mnenju je formativnega preverjanja znanja dovolj, največ težav pa imajo pri organizaciji situacije za formativno preverjanje, tudi ustreznega instrumentarija ni za takšno preverjanje.</dc:description><dc:publisher>[K. Vaupotič]</dc:publisher><dc:date>2011</dc:date><dc:date>2011-04-05 18:29:16</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>17994</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>