<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=18034"><dc:title>IZBIRA USTREZNEGA POGONSKEGA GORIVA KOT VZVODA TRAJNOSTNE OBLIKE MOBILNOSTI</dc:title><dc:creator>Vimpolšek,	Boštjan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Podbregar,	Iztok	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Emisije prometa</dc:subject><dc:subject>visoke cene mineralnih goriv</dc:subject><dc:subject>konverzije motorjev</dc:subject><dc:subject>alternativni pogonski viri energije</dc:subject><dc:subject>trajnostna oblika mobilnosti.</dc:subject><dc:description>Po mnenju politike in znanosti emisije izpušnih plinov vse bolj omejujejo in obremenjujejo ţivljenje prebivalcev na Zemlji. V ta namen je bil ratificiran Kjotski protokol, ki naj bi zavezoval drţave k uresničitvam zniţanja šestih toplogrednih plinov (katerih največji nosilec obremenitev je promet), za 8 %. Drţave Evropske skupnosti so zato sprejele direktive vsebnosti biogoriv v določenih odstotkih po posameznih obdobjih med leti 2005 in 2020 kot pogonskih goriv in večje izrabe ostalih obnovljivih virov energije. V ta okvir, je zaradi članstva v EU vzeta tudi Slovenija, ki pa ni v tej smeri, tako kot tudi večina ostalih članic, naredila omembe vrednih premikov, razen, da je nekaj čistega rastlinskega olja oziroma biodizla proizvedla in prodala v tujino in nekaj elektrike pridobila tudi preko OVE, za katerega pa se zdi, da nima najboljšega strateškega načrta.      </dc:description><dc:date>2011</dc:date><dc:date>2011-04-07 23:05:39</dc:date><dc:type>Magistrsko delo</dc:type><dc:identifier>18034</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
