PRAVNA UREDITEV IZUMOV IZ DELOVNEGA RAZMERJARozman, Lea (Avtor) Repas, Martina (Mentor) intelektualna lastninaindustrijska lastninaizumizum iz delovnega razmerjadelavecdelodajalecprevzemnagradareševanje sporovAvtorica v diplomski nalogi obravnava področje izumov iz delovnega razmerja, katero se uvršča v domeno prava industrijske lastnine. Ugotavlja, da je inovativnost v podjetjih potrebno uvesti v tehnologijo, tehnološke procese, organizacijo dela in vodenje podjetja, kar prinaša višjo stopnjo konkurenčnosti, produktivnosti, ekonomičnosti in rentabilnosti. Nadalje v nalogi avtorica analizira delitev izumov iz delovnega razmerja - službenih in prostih, ter nadaljnjo delitev službenih izumov – neposredni in posredni. Odgovarja na vprašanja pripadnosti upravičenj, tj. materialnih in moralnih upravičenj, ki izhajajo iz izuma. Pravo intelektualne lastnine temelji na načelu izumiteljstva, ki določa, da je izumitelj tisti, kateremu pripadejo vsa upravičenja iz izuma, razen če jih po svoji volji prenese na koga drugega. Moralna upravičenja vselej pripadejo izumitelju, glede materialnih pa je situacija lahko različna. Avtorica izpostavlja pravico delodajalca do prevzema izuma ter dolžnost delavca, da delodajalca o nastanku izuma obvesti. Način prevzema in vsebino obvestila določa zakon. Obravnava tudi vprašanje pravice do nagrade, kriterije določitve le-te ter trenutek, ko upravičencu pripade pravica do nagrade. Na področju reševanja sporov se osredotoča na poravnalni narok, ki je način mirne rešitve spora. Sodno varstvo je namreč mogoče samo v primeru, če je bil poravnalni narok predhodno sprožen, vendar ta ni uspel. Avtorica primerjalno analizira področje ureditve izumov iz delovnega razmerja v nemški zakonodaji, pri čemer ugotavlja, da ta na primerljiv način določa delitev, prevzem, reševanje sporov ter nagrajevanje izumov, ustvarjenih v delovnem razmerju. Skozi analizo utemelji predpostavko, da slovenska zakonodaja v veliki meri povzema nemško pravno ureditev.[L. Rozman]20112011-04-10 20:32:34Diplomsko delo18049sl