Rast in razvoj koruze in fižola v združeni setvi glede na različno gostoto rastlinMikl, Simona (Avtor) Bavec, Franc (Mentor) koruzafižolzdružena setevLERpridelekZdružena setev natiškega fižola in koruze predstavlja ugodnejše škrobnobeljakovinsko razmerje v silaži, zato je namen diplomskega dela primerjati rast in razvoj ter pridelek koruze in visokega fižola v združeni setvi v primerjavi s samostojnimi posevki koruze in fižola. V letu 2005 je bil v Univerzitetnem kmetijskem centru (UKC) Pohorski dvor preučen vpliv štirih gostot koruze (3; 6; 9; 12 rastlin koruze m-2), sedmih gostot visokega fižola v čistem posevku (1,5; 3; 4,5; 6; 9; 18 in 24 rastlin m-2) ter sedmih razmerij med koruzo in fižolom (1:0; 1:2; 1:1,66; 1:1,33; 1:1; 1,5:1; in 2:1). Vrednoteni so višina koruznih rastlin, število storžev rastlino-1, pridelek nadzemne mase koruze in fižola, skupni pridelek nadzemne mase, pridelek suhega zrnja koruze in fižola, skupni pridelek suhega zrnja, indeks listne površine, žetveni indeks, Land Equivalent Ratio v združeni setvi. Statistično značilno najvišji skupni pridelek zrnja v združeni setvi je pri razmerju setve 2:1 in gostoti 12 rastlin koruze m-2, najnižji pa v združeni setvi pri razmerju setve 1:1,66 in gostoti 3 koruze m-2. Vrednosti LER so v združeni setvi pri gostoti koruze 3 in 6 rastlin m-2 in razmerjih fižola (1:2; 1:1,66; 1:1,33; 1:1; 1,5:1 in 2:1) višje od 1,0. Rezultati poskusa kažejo prednost združene setve pri gostoti koruze 3 in 6 rastlin m-2 in razmerjih fižola setve 1:2; 1:1,66; 1:1,33; 1:1; 1,5:1.20112011-04-14 22:02:09Diplomsko delo18101sl