<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=18136"><dc:title>RAZMNOŽEVANJE VRTNIC (Rosa spp.) V IN VITRO RAZMERAH</dc:title><dc:creator>Gošnjak,	Smiljana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Šiško,	Metka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>mikropropagacija</dc:subject><dc:subject>vrtnice</dc:subject><dc:subject>Rosa spp.</dc:subject><dc:subject>tkivne kulture</dc:subject><dc:subject>in vitro</dc:subject><dc:description>Uspešno razmnoževanje v in vitro razmerah je odvisno od materinih rastlin, sterilizacije, sestave gojišč, natančnosti, pogojev gojenja in aklimatizacije. V obdobju od oktobra 2009 do decembra 2010 smo na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru opravili poskus, v katerem smo proučevali možnosti razmnoževanja vrtnic (Rosa spp.) v tkivni kulturi. V poskus mikropropagacije smo vključili 5 genotipov vrtnic (G1, G2, G3, G4 in G5). Z dikloroizocianurno kislino (sterilizacija S1) smo sterilizirali 25 brstov G1, 34 brstov G2, 93 brstov G3 in 23 brstov G5. S sterilizacijo na osnovi natrijevega hipoklorita (sterilizacija S2) pa smo sterilizirali 25 brstov G1, 16 brstov G2, 88 brstov G3, 80 brstov G4 in 24 brstov G5. Po sterilizaciji 1 je bilo med 175 nastavljenimi brsti 64 okuženih (36,6 %), 54 jih je propadlo (30,9 %), 57 (32,6%) pa preživelo. Pri sterilizaciji 2 smo skupaj nastavili 233 brstov, od katerih je 48 (20,6%) propadlo, 168 (72,1 %) jih je bilo okuženih, preživelo pa je 17 (7,3 %) brstov. Sterilizacija 1 je bila boljša v primerjavi s sterilizacijo 2, saj smo s to metodo uspeli dobiti večji delež (32,6 %) vitalnih rastlin v primerjavi s sterilizacijo 2 (7,3 %). Preživele sterilne poganjke smo prenesli na regeneracijsko gojišče. Uspešno smo namnožili genotip 2, kjer smo iz 16 - ih nastavljenih brstov dobili 186 rastlin v 7 mesecih, genotip 3, kjer smo iz 26 - ih nastavljenih brstov dobili 19 rastlin v 4 mesecih in genotip 5, kjer smo iz 30 brstov vzgojili 88 rastlin v 4 mesecih. Dovolj razvite rastline smo prestavili na gojišča za koreninjenje, ki so se razlikovala po vsebnosti avksina (IBA), saharoze in anorganskih soli (MS). Največ (82 %) rastlin G2 je koreninilo na gojišču K3, ki je bilo brez dodanega avksina IBA in je vsebovalo 1/2 MS in 20 g/l saharoze, najmanj (71,4 %) pa na gojišču K2, ki je bilo prav tako brez hormonov in je vsebovalo 1/4 MS ter 30 g/l saharoze. Rastline G3 so najbolje koreninile na gojišču K1 z 0,5 mg/l IBA, 1 MS in 30 g/l saharoze (55,6 %), najslabše pa na gojišču K2 (40 %). Genotip 5 je najbolje koreninil na gojišču K2 (65,9 %), najslabše pa na gojišču K1(38,4 %). Ukoreninjene rastline smo presadili v substrat in jih aklimatizirali v rastni komori v laboratoriju oz. v meglilni komori v rastlinjaku. Aklimatizacija v meglilni komori je bila boljša v primerjavi z rastno komoro, saj je aklimatizacijo v meglilni komori preživelo več rastlin (90,9 %) v primerjavi z rastno komoro (68,1 %).</dc:description><dc:date>2011</dc:date><dc:date>2011-04-19 15:09:48</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>18136</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
