<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=18152"><dc:title>MOTIV SREČE IN SMRTI V PRIPOVEDNI PROZI CIRILA KOSMAČA</dc:title><dc:creator>Breznik,	Lucija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Štuhec,	Miran	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Ključne besede: Ciril Kosmač</dc:subject><dc:subject>motiv</dc:subject><dc:subject>sreča</dc:subject><dc:subject>smrt</dc:subject><dc:subject>liki</dc:subject><dc:subject>humor.</dc:subject><dc:description>Ciril Kosmač je v tematski in idejni svet socialnega realizma vnesel jasne elemente modernizma, od razvejane kompozicije do elementov fantastike. 
Večina njegovih del je avtobiografskega značaja, saj avtor v njih nastopa kot delujoča oseba. V njegovi prozi so prisotne prvine humorja, ki je tesno povezan z arhaičnimi odnosi med ljudmi na vasi. Še posebej izstopajo značilni vaški liki, ki s svojo tragičnostjo in hkrati smešnostjo spremljajo Kosmačev razumevajoči humor v posebne vrste ljudsko grotesko, kar se kaže v izboru motivov in karakterizaciji oseb. V središču so ljudje, ki so v socialnem, miselnem in predvsem čustvenem pogledu na dnu človeške lestvice. So odrinjenci, posebneži, ki so nosilci posebne človečnosti, v kateri je izpovedana ljubezen, lepota, dobrota in etična moč. Hrepenijo po vsem, kar nasprotuje hladnemu razumu – ljubezni ter predvsem po sreči in svobodi. 
Kosmač izpoveduje tragične usode, socialno bedo, življenjsko izgubljenost in pogosto tudi svojo pisateljsko ustvarjalno stisko, z mukami in radostnimi trenutki. Povezuje različne zgodbe, različna življenja in prepleta usodne dogodke. Največkrat so to odločilni trenutki v življenju ljudi, pogosto pa je to ravno smrt, ki je v njegovih delih prevladujoč motiv, osvetljen z več vidikov – nastopa lahko kot groza, odpoved ali kot cilj, etično dejanje.
V diplomskem delu z naslovom Motiv sreče in smrti v pripovedni prozi Cirila Kosmača podrobneje predstavljam omenjena motiva, ki se vseskozi pojavljata v več inačicah – motiv sreče in smrti. 
Pripovedni potek zgodb prikazuje rast pripovedovalčevega literarnega ustvarjanja in  čustvenega sveta, njegovega pojmovanja usode in lepote – zgodbe spleta v osebna in temeljna življenjska spoznanja. Za poante nekaterih novel je značilno, da so optimistične in da z zaupanjem v prihodnost (vero v pravičnost in dobroto) prekrivajo človeško nemoč.</dc:description><dc:publisher>[L. Breznik]</dc:publisher><dc:date>2010</dc:date><dc:date>2011-04-20 18:13:13</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>18152</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
