<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=18191"><dc:title>KRETNJE IN ULOMKI</dc:title><dc:creator>Verčko,	Simona	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Lipovec,	Alenka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Antolin,	Darja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>matematika</dc:subject><dc:subject>ulomki</dc:subject><dc:subject>uporaba kretenj</dc:subject><dc:subject>razredni pouk.</dc:subject><dc:description>Kretnje kot del neverbalne komunikacije zavzemajo pomembno vlogo v procesu učenja in poučevanja. Ker je matematika izrazito abstraktna znanost, se zdi posebej smiselno proučevati, kako ljudje uporabljamo kretnje pri komunikaciji matematičnih idej. Kretnje bomo kategorizirali glede na stopnjo simbolizma. 

Teoretični okvir diplomskega dela je socialni konstruktivizem. Jezik je sredstvo za komuniciranje, gesta oz. kretnja pa je komunikacijska dejavnost. Kretnje opisujemo kot spontane premike rok in telesa, ki pa so tesno povezane s tokom govora. Pravimo, da so kretnje gibanje telesa, ki izpolnjuje komunikacijske funkcije.

Splošni cilj diplomskega dela z naslovom Kretnje in ulomki je bil zbrati in analizirati kretnje, povezane z matematično temo ulomki, in sicer z namenom, da bi razumeli, kako so kretnje uporabljene v komunikaciji o matematiki, in da bi razvili ustrezen analitični okvir za razumevanje kretenj, ki so povezane s tem področjem človekovega spoznavanja. 

V teoretičnem delu diplomske naloge je bila uporabljena metoda študija pisnih virov. Slednja je bila osnova za izdelavo vprašanj v empiričnem delu diplomske naloge. Raziskava je bila izvedena na neslučajnostnem priložnostnem vzorcu treh učiteljic razrednega pouka z več kot petimi leti delovnih izkušenj in treh absolventk razrednega pouka. Predmet statistične obdelave so bile kretnje pri odgovarjanju na zastavljena vprašanja, vezana na koncept ulomkov. Obdelava podatkov je na osnovi predlaganega modela pokazala dokaj pričakovane rezultate uporabe kretenj pri poučevanju. Izkazalo se je, da učiteljice močno gestikulirajo. Predpostavljamo, da bi bili rezultati drugačni, če bi sodelujoči v raziskavi o ulomkih razpravljali z učenci in ne z avtorico.</dc:description><dc:publisher>[S. Verčko]</dc:publisher><dc:date>2011</dc:date><dc:date>2011-05-02 10:17:51</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>18191</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
