DRŽAVNO TOŽILSTVO DE LEGE LATA IN DE LEGE FERENDASagadin, Vesna (Avtor) Dežman, Zlatan (Mentor) državni tožilecdržavno tožilstvosprememba Zakona o državnem tožilstvusprememba Zakona o kazenskem postopkuhrvaško državno tožilstvoDržavno tožilstvo deluje kot samostojen, neodvisen pravosodni organ, katerega glavna funkcija predstavlja odkrivanje kaznivih dejanj in pregon storilcev le-teh. Da lahko državni tožilci uspešno opravljajo svojo funkcijo, je potrebna ustrezna zakonodaja. Ravno v sedanjem času se pri nas v državnemu tožilstvu obetajo obsežne spremembe, ki se bodo zgodile tako na procesnem, kot tudi na organizacijskem področju, saj sta v pripravi nova zakona, in sicer Zakon o državnem tožilstvu (ZDT-1) ter Zakon o kazenskem postopku (ZKP-1). ZDT-1 bo precej spremenjen, glede na ZDT, saj njegova priprava temelji na mnenju, da je sedanji ZDT zastarel in podnormiran. Z ZDT-1 naj bi se državno tožilstvo posodobilo, zakon bo tako pregleden, jasen. Najvidnejše spremembe, ki se obetajo, se kažejo v večji pristojnosti članov Državnotožilskega sveta (DTS), v vplivu politike na državno tožilstvo - ta naj bi se zminimaliziral, sledi ustanovitev Specialializiranega državnega tožilstva, ukinitev Skupine za pregon organiziranega kriminala in Specializiranega oddelka za pregon uradnih oseb s policijskimi pooblastili, ki z ZDT-1 postane samostojna organizacijska enota pri Specializiranem državnem tožilstvu, prav tako sledi uvedba okrajnih državnih tožilcev, kot tudi določitev jasne politike pregona. ZKP-1, ki je v pripravi, obeta popolnoma spremenjen kazenski postopek. Gre za prehod od mešanega k adversarnemu tipu kazenskega postopka, za katerega je značilno, da stranke same pridobivajo dokaze, kot tudi dejstvo, da sodišče več ne izvaja dokazov po uradni dolžnosti, postopek pa je hitrejši ter bolj ekonomičen. ZKP-1 ukinja preiskavo in preiskovalnega sodnika, uvaja pa preiskovalni postopek, katerega nosilec je državni tožilec, ki bo odslej opravljal preiskovalna dejanja, usmerjal in nadziral Policijo ter sodnika garanta, ki bo ocenjeval posege Policije in državnega tožilca v pravice in svoboščine obdolženca. Uvaja se tudi sporazum o krivdi. Kljub tendenci k čim bolj adversarnemu postopku, pa ostajajo elementi, ki so ravno nasprotni temu tipu kazenskega postopka – obramba ne sme sama zbirati dokazov v svojo korist. Položaj državnih tožilcev na Hrvaškem, v luči njihovega Zakona o državnem tožilstvu (Zakon o državnem odvjetništvu – ZODO), je podoben kot pri nas, z razliko, da je njihova procesna zakonodaja že spremenjena, saj je bil leta 2008 sprejet nov Zakon o kazenskem postopku (Zakon o kaznenom postupku – ZKP/08), ki pa še ne velja v celoti. Določbe, ki se nanašajo na Urad za preprečevanje korupcije in organiziranega kriminala (Ured za suzbijanje korupcije i organiziranog kriminaliteta – USKOK), so v veljavi že od leta 2009 in prav tako že dajejo rezultate, katere Državno tožilstvo Republike Hrvaške (Državno odvjetništvo Republike Hrvatske – DORH) ocenjuje kot pozitivne. ZKP/08 je prav tako usmerjen v adversarno smer, med pomembnejše sodijo instituti, policijsko-tožilsko preiskovanje, obrnjeno dokazno breme glede dokazovanja pridobljenega premoženja, USKOK in številne možnosti uporabe oportunitetnih postopkov za zaključek kazenskega postopka pred uvedbo glavne obravnave.[V. Sagadin]20112011-05-03 15:31:43Diplomsko delo18232sl