ANALIZA MOŽNOSTI IZRABE IN PREDELAVE MULJA KOMUNALNIH ČISTILNIH NAPRAVUrek, Nina (Avtor) Goričanec, Darko (Mentor) Dobršek, Danijela (Komentor) procesne napravekomunalna čistilna napravačiščenje odpadne vodeobdelava odpadnega muljaDiplomsko delo obravnava čiščenje komunalne odpadne vode z vzorčnim primerom komunalne čistilne naprave Slovenska Bistrica. Temelj čiščenja odpadne vode predstavlja zakonodaja s predpisi, kot ključno orodje pri doseganju ustreznih učinkov zmanjševanja onesnaževanja okolja. Poznamo več vrst čistilnih naprav, ločimo jih glede na velikost ter vrsto odpadne vode, katera se čisti v napravi. Komunalna odpadna voda se v procesu čiščenja obdela v primarni, sekundarni in terciarni fazi, kjer kot stranski produkt nastaja odpadni mulj. Ravnanje z muljem predstavlja precejšen del obratovalnih stroškov čistilne naprave. Za doseganje optimalnih rezultatov čiščenja odpadne vode je pomembna premišljena osnovna zasnova čistilne naprave, izbira ustreznega sistema čiščenja in dodelan način odstranjevanja mulja. V Sloveniji je leta 2008 delovalo 226 komunalnih čistilnih naprav, ki so imele vsaj 50 PE. Problem predstavlja odpadni mulj; zakonsko je prepovedano odlaganje mulja na kmetijska zemljišča, sežigalnice za mulj v Sloveniji pa nimamo. Komunalna čistilna naprava Slovenska Bistrica izvaja primarno, sekundarno in terciarno fazo čiščenja v štirih sekvenčnih bazenih. Mulj s 33% vsebnostjo suhe snovi se odlaga na odlagališču nenevarnih odpadkov na Pragerskem, vendar je to začasna rešitev. Dolgoročno naj bi se mulj uporabljal kot gorivo pri sosežigu ali kot gnojilo po procesu anaerobne razgradnje.[N. Urek]20112011-05-10 19:14:24Diplomsko delo18438sl