<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=18606"><dc:title>ALI MED NAŠIMI PETOŠOLCI ŠE ŽIVI SLOVENSKA LJUDSKA PESEM?</dc:title><dc:creator>Lozinšek,	Janja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>črčinovič rozman,	janja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>ljudsko izročilo</dc:subject><dc:subject>ljudska glasba</dc:subject><dc:subject>značilnosti slovenske ljudske pesmi</dc:subject><dc:subject>učni načrt za glasbeno vzgojo</dc:subject><dc:subject>ljudska pesem v prvem in drugem triletju.</dc:subject><dc:description>Ljudska glasba je pomemben del narodove kulturne dediščine in je vključena v Učni načrt za glasbeno vzgojo v osnovnih šolah. Učiteljem daje ogromno idej in možnosti, kako otrokom približati to glasbeno zvrst ter prispevati k ohranjanju slovenske ljudske pesmi ter njihovo življenje in prenašanje na prihodnje rodove, kot del narodove dediščine. 

Namen diplomske naloge je bil ugotoviti v kolikšni meri in na kakšen način je ljudska pesem  sploh prisotna med slovenskimi petošolci. V raziskavo je bilo vključenih 200 učencev in učenk petih razredov iz ptujskega območja, od tega je bilo 100 učencev in učenk mestnih šol  (OŠ Mladika, OŠ Ljudski vrt, OŠ Olge Meglič) ter 100 učencev in učenk podeželskih šol (OŠ Gorišnica, OŠ Destrnik, OŠ Markovci, OŠ Dornava) . Pri raziskavi je bila uporabljena deskriptivna metoda empiričnega pedagoškega raziskovalnega dela. Rezultati so bili pridobljeni s pomočjo anketnih vprašalnikov. Ugotovili smo, da imajo petošolci radi ljudske pesmi. Najpomembnejšo vlogo pri ohranjanju ljudskega izročila ima šola. Velikih odstopanj v poznavanju ljudskih pesmi med mestno ali podeželsko šolo ni bilo zaznati. Zavedati se moramo, da poplava sodobne glasbe in različnih glasbenih stilov  še ne pomeni kvalitetne glasbe.  V  vzgojno-izobraževalni proces je potrebno vključiti ljudsko glasbo, da se bo bogata kulturna dediščina, ki jo imamo v Sloveniji, ohranjala še naprej. 


Ključne besede: ljudsko izročilo, ljudska glasba, značilnosti slovenske ljudske pesmi, učni načrt za glasbeno vzgojo, ljudska pesem v prvem in drugem triletju.</dc:description><dc:publisher>[J. Lozinšek]</dc:publisher><dc:date>2011</dc:date><dc:date>2011-05-19 09:00:27</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>18606</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
