<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=18647"><dc:title>PRIMERJAVA MED KLASIČNIM IN AVTOMATSKIM NAČINOM NAPAJANJA TELET</dc:title><dc:creator>Šolar,	Petra	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Janžekovič,	Marjan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>teleta</dc:subject><dc:subject>načini napajanja</dc:subject><dc:subject>mlečni nadomestek</dc:subject><dc:description>V letu 2010 smo izvajali poskus z napajanjem telet na dveh kmetijah. Na kmetiji A, kjer redijo teleta lisaste pasme, smo z mlečnim nadomestkom teleta hranili s pomočjo vedra na cucelj. Na kmetiji B, kjer redijo teleta črno-bele pasme, je bil za krmljenje telet z mlečnim nadomestkom uporabljen avtomat za napajanje. Skupno smo v poskusu spremljali 20 telet od rojstva do starosti 10 tednov. Teleta smo v poskusnem obdobju petkrat (1., 8., 29., 50. in 71. dan) stehtali ter izmerili višino vihra, višino križa in dolžino telesa. Želeli smo ugotoviti, kateri način hranjenja je primernejši z vidika živali kot tudi z vidika delovne zahtevnosti za rejca. Primerjava krmljenja telet z vedrom in avtomatom za napajanje je pokazala statistično značilne razlike (p &lt; 0,05) v telesni masi v obdobju med 50. in 71. dnem starosti (13,30 kg oziroma 9,90 kg), v višini vihra v obdobju med 8. in 29. dnem starosti (1,80 cm oziroma 2,70 cm), v višini križa v obdobju med 29. in 50. dnem starosti (1,70 cm oziroma 2,70 cm) ter statistično značilne razlike (p ≤ 0,001) v dolžini telesa v obdobju med 50. in 71. dnem starosti (2,80 cm oziroma 1,50 cm). Avtomatsko napajanje se je izkazalo primernejše za kmetije z večjim številom telet, saj prihranimo veliko delovnih ur.</dc:description><dc:date>2011</dc:date><dc:date>2011-05-22 21:14:38</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>18647</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
