Jezikovno vprašanje na slovenskih taborihRap, Lucija (Avtor) Jesenšek, Marko (Mentor) taborsko gibanjezgodovina slovenskega knjižnega jezika v 19. stoletjuslovensko narodno vprašanjeZedinjena Slovenijaresolucijetaborski govoritaborski govornikiljutomerski taborsevniški taborvižmarski taborjezikovno vprašanje na slovenskih taborih.V diplomskem delu z naslovom Jezikovno vprašanje na slovenskih taborih obravnavam razvoj slovenskega knjižnega jezika do nastanka taborov, boj za individualnost in enakopravnost slovenščine v habsburški monarhiji oziroma kasnejši Avstro-Ogrski, časopise, ki so pomagali širiti idejo Zedinjene Slovenije, taborske resolucije in retoriko govorov posameznih govornikov. Ugotavljam, da se med taborskim gibanjem narodno-politično vprašanje izenači z jezikovnim. V vseh resolucijah so jasno izražene zahteve, ki so jih govorniki na taborih razložili ljudstvu pogumno, odločno in eksplicitno. Hoteli so realizacijo svojih zahtev in ne le praznih obljub vlade. S pritegnitvijo ljudstva na svojo stran so bili skupaj močnejši, pri čemer so poleg taborskega gibanja pomembno vlogo odigrali časopisi Slovenski narod, Slovenski gospodar in Novice, ki so nazorno poročali o taborski govorih in samem dogajanju na teh množičnih političnih shodih. Osredotočila sem se na prvi slovenski tabor v Ljutomeru, edinega posavskega v Sevnici in na največjega slovenskega v Vižmarjah pri Ljubljani. Za analizo sem si izbrala odlomke govorov treh govornikov, ki so nastopali na vseh treh taborih: Valentina Zarnika, Radoslava Razlaga in Josipa Vošnjaka. Dodatno sem analizirala še odseke govora osrednje slovenske politične osebnosti Janeza Bleiweisa na vižmarskem taboru in pomembnega narodnoprebudnega duhovnika Božidarja Raiča na ljutomerskem taboru. Kot gradivo so mi služili omenjeni trije časopisi.[L. Rap]20112011-05-24 14:06:20Diplomsko delo18671sl