<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=18766"><dc:title>ZADOVOLJSTVO ZAPOSLENIH V SOCIALNO VARSTVENIH ZAVODIH KOT DEJAVNIK PROTI IZGOREVANJU PRI DELU</dc:title><dc:creator>Kastelic,	Marijana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mayer,	Janez	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>izgorevanje na delovnem mestu</dc:subject><dc:subject>zadovoljstvo pri delu</dc:subject><dc:description>V zagotavljanju kakovostnih socialno varstvenih storitev so poleg tradicionalnih kompetenc (sposobnosti, znanja, veščine, osebnostne lastnosti) vedno pomembnejše tudi čustvene sposobnosti zaposlenih in njihov še neizkoriščen potencial. Ustvarjanje medsebojnega zaupanja, kakovost socialnih interakcij in učinkovito komuniciranje pripomorejo k večjemu zadovoljstvu in s tem k preprečevanju stresa in izgorelosti pri delu kot enem najbolj destruktivnih dejavnikov. Namen raziskave je  bil preučiti vplivnost dejavnikov, ki lahko povzročajo izgorelost pri delu, s poudarkom na stopnji zadovoljstva pri delu. Rezultati raziskave so pokazali, da zaposleni v proučevanem domu na splošno ne kažejo večjih simptomov izgorevanja. Večjo stopnjo izgorelosti smo ugotovili le pri zaposlenih z daljšo delovno dobo. Med zaposlenimi z različno stopnjo izobrazbe ni razlik v stopnji izgorelosti.

 V službi zdravstvene nege in oskrbe bolj izgorevajo bolničarke in negovalke kot medicinske sestre in ostali zdravstveni delavci. Prav tako smo ugotovili, da je stopnja izgorelosti povezana z zdravstvenimi težavami. Rezultati so pokazali, da je pri zaposlenih prisoten občutek preobremenjenosti z delom. 

Dobljeni rezultati so nam pomagali poiskati in določiti pristop, ki je prilagojen značilnostim delovnega okolja in okoliščinam, ki so specifične za socialno varstvene zavode. S tem pristopom smo naredili podlago za model, s katerim bomo vzdrževali doseženo stopnjo zadovoljstva, izboljšali prepoznavanje začetkov pojava izgorelosti in zmanjšali tveganje  izgorevanja. Organizacija ne more predvideti vseh situacij, v katerih se zaposleni počutijo preobremenjeni, razočarani ali podcenjeni, in se jim izogniti. Vendar pa domišljen organizacijski pristop, ki je usmerjen na specifične razmere v določeni organizaciji, okrepi sposobnost organizacije, da neprestano išče in tudi najde načine zagotavljanja zadovoljstva, ki zmanjšajo tveganje za izgorevanje pri zaposlenih.      </dc:description><dc:date>2011</dc:date><dc:date>2011-05-31 11:53:11</dc:date><dc:type>Magistrsko delo</dc:type><dc:identifier>18766</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>