<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=18915"><dc:title>IZKORIŠČANJE BIOSUBSTRATOV ZA PROIZVODNJO BIOPLINA NA CENTRALNI ČISTILNI NAPRAVI ŠALEŠKE DOLINE</dc:title><dc:creator>Naveršnik,	Maja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Vuk,	Drago	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>bioplin</dc:subject><dc:subject>biološko razgradljivi odpadki</dc:subject><dc:subject>čistilna naprava</dc:subject><dc:subject>dehidrirano blato</dc:subject><dc:description>V čistilnih napravah kot stranski produkt nastaja dehidrirano blato. Temu se lahko dodajajo biološko razgradljivi odpadki. Iz skupne snovi se po postopku anaerobne fermentacije proizvaja bioplin, kateri se lahko pretvori v električno ali v toplotno energijo. Na Centralni čistilni napravi Šaleške doline so v gniliščih še proste kapacitete, katere bi lahko zapolnili s sprejemom biološko razgradljivih odpadkov. To pomeni, da obstoječa infrastruktura ni v celoti izkoriščena. Potrebni bi bili manjši investicijski vložki, kateri bi se po izračunih vrnili v obdobju enega leta. Nastala energija bi se porabila za lastne potrebe (ogrevanje prostorov), del električne energije pa bi se lahko oddalo v elektroenergetski sistem. To bi pomenilo manjše stroške poslovanja in prihodek od prodaje le-te. Seveda bi se nekaj prihodka pridobilo tudi iz sprejema biološko razgradljivih odpadkov. Poleg ekonomskih in poslovnih prednosti, pa ima poglavitni pomen tudi reševanje problematike ravnanja z biološko razgradljivimi odpadki in zmanjševanjem količine le-teh odloženih v naravo.      </dc:description><dc:date>2011</dc:date><dc:date>2011-06-09 09:43:32</dc:date><dc:type>Magistrsko delo</dc:type><dc:identifier>18915</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
