<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=18917"><dc:title>Geodetsko število medianskih grafov</dc:title><dc:creator>Lakner,	Sanja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Tepeh,	Aleksandra	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>medianski grafi</dc:subject><dc:subject>periferna ekspanzija</dc:subject><dc:subject>zastražene množice</dc:subject><dc:subject>geodetska množica</dc:subject><dc:subject>geodetsko število</dc:subject><dc:description>Množico točk S grafa G=(V(G),E(G)) imenujemo geodetska množica v G, če vsako vozlišče grafa G leži na neki najkrajši poti med dvema vozliščema iz množice S. Diplomsko delo preučuje lastnosti minimalnih geodetskih množic v medianskih grafih, ki so definirani  kot grafi, v katerih za poljubna tri vozlišča u,v,w∈V(G) presek I(u,v)∩I(u,w)∩I(v,w) sestoji iz natanko enega vozlišča.

Prvo poglavje vsebuje osnovne definicije in opažanja s področja teorije grafov, ki so pomembna za nadaljnje razumevanje. V drugem poglavju so predstavljene osnovne lastnosti medianskih grafov, osredotočili smo se predvsem na dva podrazreda medianskih grafov imenovana kot hiperkocke in drevesa, medianske grafe pa smo karakterizirali s pomočjo periferne ekspanzije. V tretjem poglavju je predstavljeno geodetsko število grafov, v zadnjem pa predstavimo še minimalne geodetske množice v medianskih grafih, preučevane skozi postopek periferne ekspanzije. Karakterizirani so še primeri, ko geodetsko število tudi po postopku periferne ekspanzije ostane enako. Nalogo zaključimo s karakterizacijo medianskih grafov, ki imajo geodetsko število enako 2.</dc:description><dc:publisher>[S. Lakner]</dc:publisher><dc:date>2011</dc:date><dc:date>2011-06-09 12:48:41</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>18917</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
