Kazenskopravno varstvo tajnih podatkovVerčko, Janko (Avtor) Bele, Ivan (Mentor) Ključne besede: tajnosttajni podatekjavnostkazensko pravonacionalna varnostvarnostno preverjanječlovekove pravicePOVZETEK V diplomski nalogi sem predstavil razloge, zakaj je tajnost iz državne sfere lahko dobrina, čeprav imamo v vseh demokratičnih državah izoblikovano načelo javnosti dela državnih organov, kar je tudi eno izmed ustavnih določb. Prav zato je pomembno, da je določanje, dostop in varovanje tajnih podatkov zakonsko urejeno, da se prepreči arbitrarnost predvsem pri ustvarjanju tajnosti. Zakon o tajnih podatkih je zagotovil, da odločitve o tajnosti podatkov sprejemajo osebe, ki imajo dovolj informacij in znanja, da lahko ocenijo pomen morebitnih škodljivih posledic ob razkritju tega podatka. Tajnost mora biti vsekakor upravičena, v nasprotnem primeru lahko pride do izigravanja prava in zlorabe tajnosti s strani ozkega kroga ljudi, ki imajo monopol nad tajnimi podatki. To problematiko sem ponazoril z aktualnim primerom glede možnosti (ne)dostopa do dela arhivskega gradiva, ki se nanaša na delo Službe državne varnosti pred letom 1990. Poglavitno področje mojega raziskovanja je kazenskopravno varstvo tajnosti, ki se je razvijalo skozi zgodovino v okviru bivše države Jugoslavije in nato v prvem Kazenskem zakoniku samostojne države Slovenije, ki je začel veljati leta 1995. Le-ta je poznal tri vrste izdaj tajnosti iz sfere države (državna, uradna in vojaška). Glavna razlika med njimi je bila v materialnem kriteriju, saj se je pomen državne tajnosti vrednotil z vidika položaja države v mednarodni skupnosti, pomen uradne in vojaške tajnosti pa predvsem z vidika delovanja posamezne službe (policija, vojska). Predstavil sem razloge za spremembo določb o kaznivih dejanjih vseh treh vrst tajnosti leta 2008, ko je novi Kazenski zakonik uzakonil enotno kaznivo dejanje izdaje tajnih podatkov, ki zajema nepooblaščeno izdajo kakršnega koli tajnega podatka, ki po opredelitvi v Zakonu o tajnih podatkih zajema vse vrste tajnosti. Če pogledamo ureditev dostopanja do tajnosti v ZTP, lahko ugotovimo, da bi moralo zelo redko priti do kazenskega varstva tajnosti, saj imamo urejen strog in obsežen sistem preventivnega varstva tajnih podatkov, ki se zrcali skozi tristopenjsko varnostno preverjanje. Višja kot je stopnja tajnosti, večji je obseg varnostnega preverjanja, ki ga mora prestati posameznik, če želi pridobiti dovoljenje za dostop do tajnih podatkov.[J. Verčko]20112011-06-09 19:54:40Diplomsko delo18924sl