<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=18937"><dc:title>Doživljanje in premagovanje strahu pri predšolskih otrocih</dc:title><dc:creator>Jagodič,	Natalija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Košir,	Katja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>čustveni razvoj</dc:subject><dc:subject>pomen čustev</dc:subject><dc:subject>strah</dc:subject><dc:subject>predšolsko  obdobje</dc:subject><dc:subject>premagovanje strahu</dc:subject><dc:description>Diplomsko delo predstavlja temo Premagovanje strahu pri predšolskih otrocih. Predstavili smo čustveni razvoj otroka, razvoj osnovnih čustev in opredelili pomen čustev za celostni razvoj otroka. Raziskovali smo tudi posebnosti, ki se nanašajo na otrokovo čustvovanje in izražanje čustev v predšolskem obdobju. Posebno poglavje pa je namenjeno primarnemu čustvu, ki nas poleg ljubezni spremlja  skozi vso človeško zgodovino, to je strah. Čustvo, ki je pogosto prisotno v naših življenjih. Otrok ga v prvem starostnem obdobju kaže z jokom, nemirnim vedenjem, mimiko obraza. V drugem starostnem obdobju pa se to izražanje stopnjuje, pojavlja se tudi agresivno vedenje otrok. Dostikrat je tak otrok individualist, se izolira od okolice, ni pripravljen sodelovati v usmerjenih dejavnostih, njegova stiska se kaže tudi v govoru in takšen otrok potrebuje posebno pomoč. Zatorej smo preučili strahove otrok, ki so vsakodnevno prisotni in pripravili posebno strategijo, kako se na te strahove odzivati in jih čim prej omiliti ali odpraviti.
V empiričnem delu naloge so predstavljeni rezultati raziskave, ki je bila narejena v vseh oddelkih vrtca Rogaška Slatina. 
Namen raziskave je bil raziskati pojavnost strahu pri predšolskem otroku, kako ga prepoznati in kakšna je razlika v pogostosti doživljanja strahu glede na spol.
Ugotoviti smo želeli tudi, kako vzgojitelji pristopijo k otroku, ki se sooča s strahovi. Na podlagi rezultatov raziskave smo želeli priti do ugotovitve, kako naj bi potekalo kvalitetnejše delo z otroki, ki se spopadajo z določenimi strahovi, s katerimi metodami si lahko pomagamo in na kaj moramo biti pozorni. Rezultati so pokazali, da deklice v predšolskem obdobju najbolj pogosto doživljajo strah pred tujci, medtem ko je dečke najbolj strah zapustitve. Svojo stisko in strahove najbolj pogosto izkazujejo z jokom in vznemirjenostjo. Zaskrbljujoč je rezultat o tem, da v več kot polovici situacij, kjer otrok kaže stisko, vzgojitelj ne poišče strokovne pomoči.</dc:description><dc:publisher>[N. Jagodič]</dc:publisher><dc:date>2011</dc:date><dc:date>2011-06-11 15:11:43</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>18937</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
