<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=18954"><dc:title>FIKTIVNOST DRUŽB Z OMEJENO ODGOVORNOSTJO V LASTI TUJCEV</dc:title><dc:creator>Andlovic Zgonc,	Romana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Vavtar,	Bojan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>družba z omejeno odgovornostjo</dc:subject><dc:subject>zaposlovanje tujca</dc:subject><dc:subject>delovno dovoljenje</dc:subject><dc:subject>dovoljenje za prebivanje</dc:subject><dc:subject>fiktivna družba</dc:subject><dc:description>Človekove migracije obstajajo, odkar obstaja človeštvo. Slab gospodarski položaj tretjih držav v povojnem obdobju, iz tega izhajajoča brezposelnost, velika siromašnost ter zaton določenih slojev družbe v globlji socialni prepad silijo ljudi v migracijo – z željo po  boljšem življenju.
Tudi razlogi za migracije ostajajo skozi vsa obdobja enaki, povezani z delom in družino.
Republika Slovenija je dokaj odprta država glede dostopa do trga delovne sile in združitve družin, vendar kaže konservativnost v zavračanju polne vključitve tujcev oz. priseljencev v družbo, v kateri živijo. Smo narod družbenih predsodkov, v želji po ohranitvi lastne kulture in jezika.
V diplomskem delu je predstavljen pojem »družba z omejeno odgovornostjo« kot gospodarska subjektiviteta, s skupkom statusno pravnih značilnosti. 
Registracija družbe z omejeno odgovornostjo v Republiki Sloveniji predstavlja prvi korak k pridobitvi dovoljenja za prebivanje tujca v Republiki Sloveniji oz. njegovi migraciji, kar je nadalje prikazano v diplomski nalogi. Ker tujec ni fizično prisoten v naši državi, celoten postopek izpelje njegov pooblaščenec ali zastopnik. Funkcija tujca v družbi z omejeno odgovornostjo ponazarja pogoj pridobitve delovnega dovoljenja. 
V diplomski nalogi so obravnavani in ponazorjeni ključni dejavniki, ki naj bi ponazarjali fiktivnost družb, katerih lastniki so tujci.
Danes, v času splošne gospodarske krize v državi, število zaposlenih tujcev naglo upada, čemur botrujejo stečajni postopki družb zaradi insolventnosti. Posledično so zabeležene migracije tujcev v schengenski prostor. Republika Slovenija je polnopravna članica schengenskega območja od 1. 9. 2007. Schengensko območje je nastalo iz ekonomske potrebe po odstranitvi mejnih ovir pri transportu, trgovini in pretoku delovne sile. 
Zavedati se moramo, da so ti tujci pretežno osebe z nizko stopnjo izobrazbe, s tradicijo ukoreninjenega doslednega monoteizma islama in zato slabše prilagodljivi okolju, hkrati pa so prevzeti z željo o boljšem življenju in večjem zaslužku.
Na področju ravnanja z družbo bi tujec kot lastnik družbe v Republiki Sloveniji moral postopati v skladu s slovensko zakonodajo, sicer prihaja le do odtekanja kapitala iz države.            </dc:description><dc:date>2011</dc:date><dc:date>2011-06-13 07:31:31</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>18954</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
