<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=19153"><dc:title>PRIMERJAVA MED PRENOSOM SIGNALA V BIOLOŠKIH IN ELEKTRIČNIH SISTEMIH</dc:title><dc:creator>Markovič,	Rene	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Grubelnik,	Vladimir	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Marko,	Marhl	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>matematično modeliranje</dc:subject><dc:subject>proteinska kaskada</dc:subject><dc:subject>elektronika</dc:subject><dc:subject>prenos signala</dc:subject><dc:subject>ojačitve signala</dc:subject><dc:subject>nizkofrekvenčno prepustno sito</dc:subject><dc:subject>logična vrata</dc:subject><dc:subject>spominsko vezje.</dc:subject><dc:description>V diplomski nalogi primerjamo prenos signalov v bioloških in električnih sistemih. Osredotočili smo se na znotrajcelično signalizacijo, kjer obstajajo signalne poti, sestavljene iz proteinskih kaskad. Z matematičnim modelom smo opravili različne numerične simulacije in analizirali vlogo proteinskih kaskad pri prenosu signala v znotrajceličnem prostoru. Te vloge smo primerjali z različnimi električnimi sistemi, katerih delovanje je dobro znano in ga lahko opišemo matematično. Namen takšnih primerjav je bolje razumeti vloge signalnih poti v znotrajceličnem prostoru. Primerjave temeljijo na numeričnih izračunih in primerjavah diferencialnih enačb, ki tvorijo matematični modeli za opis delovanja določenega sistema. V diplomskem delu je pokazano, da lahko proteinski kaskadi dodelimo lastnosti stikala, ki ojačuje signal in deluje kot nizkofrekvenčno prepustno sito. Pokazali smo tudi, da lahko z uporabo pozitivne povratne zanke aktivnemu stikalu povečamo ojačanje, zmanjšamo mejno frekvenco in povečamo njegovo nestabilnost. Kadar v sistem vključimo negativno povratno zanko, povečamo stabilnost sistema, povečamo mejno frekvenco in zmanjšamo ojačanje. Izdelali smo tudi biološka logična vrata, ki temeljijo na logičnih operacijah v digitalni elektroniki. Z uporabo teh logičnih vrat smo izdelali še spominsko vezje, ki lahko pomni 1 bit podatkov.</dc:description><dc:publisher>[R. Markovič]</dc:publisher><dc:date>2011</dc:date><dc:date>2011-06-23 09:59:43</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>19153</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
